Posmrtne ostanke Josephine Baker, pevke in plesalke, sicer rojene v Ameriki, so leta 2021 preselili v pariški Panteon. Tam ležijo grobnice ljudi iz sveta kulture, znanosti in politike, ki so najbolj zaznamovali francosko zgodovino. Foto: AP
Posmrtne ostanke Josephine Baker, pevke in plesalke, sicer rojene v Ameriki, so leta 2021 preselili v pariški Panteon. Tam ležijo grobnice ljudi iz sveta kulture, znanosti in politike, ki so najbolj zaznamovali francosko zgodovino. Foto: AP

Kot so zapisali razstavi Ikona v gibanju na pot, je Josephine Baker ikona in medijski fenomen: njeno prisotnost plesalke, pevke in igralke je še danes čutiti v filmih, na zvočnih posnetkih in fotografijah; njena umetniška izraznost in življenjski dosežki so postali del kolektivnega spomina.

Razstava v Novi narodni galeriji bo v obliki avdiovizualnega eseja raziskovala različne vidike in uprizoritvene strategije Baker ter prikazala posebnost njenega plesnega sloga in njenega sijaja na platnu - čutnega, dramatičnega in humornega.

Predstavila bo njen umetniški vpliv in strategije za dosego uspeha, prav tako bo prikazano, kako je navdihovala umetnike od prvih nastopov v Parizu v 20. letih minulega stoletja do danes.

Josephine Baker (1906-1975) se je - kot Freda Josephine McDonald - rodila v ameriški zvezni državi Missouri v revnem predelu St. Louisa. Bila je nezakonska hči črnke in belopoltega Španca, brezposelnega glasbenika judovskega rodu, ki je kmalu izginil.

Še kot otrok je delala kot služkinja pri bogatih družinah belcev, kjer je na lastni koži občutila vseprisotni rasizem. Ko je bila stara 15 let, jo je mama poročila. Iz tega kratkega zakona je Josephine ohranila svoj priimek Baker.

Del razstave bo posvečen tudi umetničinemu prispevku k filmski umetnosti, kar doslej ni bila pogosto raziskovana tematika. Foto: George Hoyningen-Huene Estate Archives
Del razstave bo posvečen tudi umetničinemu prispevku k filmski umetnosti, kar doslej ni bila pogosto raziskovana tematika. Foto: George Hoyningen-Huene Estate Archives
Dokumentacija obveščevalne službe o Josephine Baker v času druge svetovne vojne. Foto: AP
Dokumentacija obveščevalne službe o Josephine Baker v času druge svetovne vojne. Foto: AP

Ko je bila stara 16 let, je kot zamenjava nastopila v muzikalu. Leta 1922 je sledil nastop v uspešni predstavi Chocolate Dandies, ki je gostovala v Moskvi in Sankt Peterburgu. S to predstavo ji je tudi uspel skok na newyorški Broadway - in kmalu zatem še v Evropo. Leta 1937 je po poroki s francoskim Judom in veleindustrialcem Jeanom Lionom postala francoska državljanka.

Neustrašna borka Odpora
Med drugi svetovno vojno je imela stike s francoskim odporniškim gibanjem ter tudi postala agentka francoske tajne policije. Med drugim je na misijah zbirala podatke od nemških uradnikov, ki jih je srečevala na zabavah, in nosila sporočila, skrita v spodnjem perilu, v Anglijo in druge države. Ob tem je opravičevala potovanja s svojim statusom zvezdnice.

Ob koncu vojne ji je general Charles De Gaulle podelil odlikovanje francoske legije časti.

Glava svoje "mavrične družine"
Politično angažirana je Baker ostala tudi po vojni. Grad Les Milandes v Dordogni je spremenila v kraj rasne in verske strpnosti. Posvojila je dvanajst otrok popolnoma različnih okolij in veroizpovedi in si tako ustvarila svojo "mavrično družino".

Njeno razkošno življenje je zahtevalo ogromne vsote denarja in ob koncu svojega življenja je bila Baker močno zadolžena. Maja 1968 so njeno premoženje zasegli. Njena prijateljica, ameriška igralka in monaška princesa Grace Kelly je poskrbela, da je Rdeči križ v Monaku sprejel njeno mavrično družino.

Leta 1973 se je Josephine Baker vrnila v newyorški Carnegie Hall ter čez dve leti z legendarno predstavo tudi nastopila v pariškem gledališču Bobino, kar je bilo deležno velike medijske pozornosti, a ostarela diva ni mogla ponoviti svojih prejšnjih uspehov. Umrla je 12. aprila 1975, stara 68 let.