Opera, ki se naslanja na mit o antičnem pevcu Orfeju in njegovi ljubezni do Evridike, je v času nastanka pomenila pomemben preskok v razvoju zahodne glasbe, saj zaznamuje začetek glasbene drame, ki je v svojem razvoju vrhunce doživela v času Mozarta in pozneje Verdija ter Wagnerja. Foto: orfej.ag.uni-lj.si
Opera, ki se naslanja na mit o antičnem pevcu Orfeju in njegovi ljubezni do Evridike, je v času nastanka pomenila pomemben preskok v razvoju zahodne glasbe, saj zaznamuje začetek glasbene drame, ki je v svojem razvoju vrhunce doživela v času Mozarta in pozneje Verdija ter Wagnerja. Foto: orfej.ag.uni-lj.si

Baročna opera Orfej italijanskega skladatelja Claudia Monteverdija iz l. 1607 je svojo krstno slovensko izvedbo doživela letos, kot skupen projekt treh umetniških akademij Univerze v Ljubljani - Akademije za glasbo, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, pri projektu pa je sodelovala tudi Fakulteta za računalništvo in informatiko. Posnetek opere je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija, ogledate pa si ga lahko nocoj ob 19.55 na TVS 2. Urednik oddaje je bil Daniel Celarec, režiser pa Jaka Šuligoj.

Študentje gostovali tudi v Benetkah
Akademija za glasbo, pobudnica slovenske praizvedbe te prve operne umetnine, izvajanju stare glasbe v zadnjih letih posveča posebno pozornost. Predstavo so ljubljanski študenti z velikim uspehom uprizorili v okviru EPK-ja na Ptuju in v Mariboru, v znameniti beneški baziliki Frari ter v SNG-ju Opera in balet Ljubljana, kjer je nastal televizijski posnetek opere. Izvajalci so komorni zbor, baročni orkester in pevski solisti, študenti Akademije za glasbo.

Umetniški vodja in dirigent predstave je doc. Egon Mihajlović, režiser predstave Detlef Soelter, v naslovni vlogi Orfeja pa nastopa Klemen Torkar.

Orfej je ena redkih oper, ki so se izmed več kot ducata tovrstnih Monteverdijevih del ohranile. Skladatelj jo je napisal leta 1607 za dvor v Mantovi, kjer so jo uprizorili še istega leta. Pri tem se je naslonil na grško legendo o pevcu Orfeju in glasbeno upodobil njegov neuspeli poskus, da bi iz podzemlja nazaj med žive pripeljal svojo ljubljeno Evridiko.

Operna revolucija
Monteverdi je s to opero začrtal popolnoma nove kompozicijske smernice, ki so tedaj pomenile velik korak naprej v razvoju zahodnoevropske glasbe. Orfej je tako kot eden najzgodnejših primerov glasbene drame, ki je dosegla vrh z Richardom Wagnerjem, še danes redno na repertoarju opernih odrov po Evropi.