"Ta čudoviti tempelj je v tri tisoč letih preživel toliko hudega, a je obstal – tako, kot bomo obstali mi." Foto: Reuters
Koncert je soustvarilo okrog 150 glasbenikov. Foto: Reuters
Koncert je soustvarilo okrog 150 glasbenikov. Foto: Reuters

Vseeno pa je bil ta edini koncert eden najbolj pomembnih v karieri maestra Harouta Fazliana. Na odru starodavnega Bakhusovega templja je dirigiral Libanonskemu filharmoničnemu orkestru in trem različnim pevskim zborom. Enourni koncert je prepletel dela Verdija, Beethovna ter libanonskih skladateljev, bratov Assija in Mansourja Rahbanija. Nastop so začeli z državno himno in nato nadaljevali s slavno kantato Carmina Burana Carla Orffa.

Namesto poslušalcev – droni
Publike zaradi preprečevanja širjenja bolezni na koncertu sploh ni bilo – so ga pa zato posneli s 14 kamerami in droni ter v živo prenašali na skoraj vseh osrednjih libanonskih televizijskih postajah. Dalo se ga je spremljati tudi prek spleta. "Vsak posameznik bo lahko imel sedež v prvi vrsti", je bil navdušen Fazlian, ki je idejo za prireditev dobil pred dvema mesecema, v času vsesplošne karantene. "Ta čudoviti tempelj je v tri tisoč letih preživel toliko hudega, a je obstal – tako, kot bomo obstali mi."

Sijajni libanonski glasbeniki so nekoč redno privabljali glasbene legende, kakršna je bila Nina Simone, in velike arabske pevce, kot sta Libanonka Fairouz in egipčanska diva Um Kulthoum – a še pred koronakrizo situcija že dolgo ni bila več bleščeča. Visok davek so terjali regionalni konflikti in gospodarska stiska. Zdaj, ko Libanon brodi skozi najhujšo finančno krizo v svoji zgodovini, bi Fazlian narodu rad posredoval "sporočilo upanja in solidarnosti".

Finančna kriza, ki se je zaostrila zaradi ukrepov za preprečevanje virusa, je sicer zakoreninjena v desetletjih sistemske korupcije in slabega vodstva oblasti, ki kljub množičnim protestom oktobra lani še vedno ne pristaja na reforme.

Ker se med ruševine Baalbeka letos ni dalo pripeljati običajnih dva ali tri tisoč obiskovalcev, so sklenili pripeljati Baalbek v njihove domove. Foto: Reuters
Ker se med ruševine Baalbeka letos ni dalo pripeljati običajnih dva ali tri tisoč obiskovalcev, so sklenili pripeljati Baalbek v njihove domove. Foto: Reuters

Libanonci, ki so koncert Zvok odpora (Sound of Resilience) spremljali od doma, so na družbenih omrežjih objavljali nostalgične zapise o nekih lepših, minulih časih. "Občutek je, kot da se poslavljamo od Libanona, ki smo ga poznali in o katerem smo sanjali," je tvitnil aktivist Jad Chaaban.

Vsi so se odpovedali honorarjem
Festival v Balbeeku je najstarejša tovrstna prireditev v Libanonu; že od leta 1956 vsako leto arheološko najdišče spremeni v romarsko središče za ljubitelje umetnosti. Med državljansko vojno je festival 23 let miroval, a nato po poovnem zagonu leta 1997 privabil take zvezde, kot so Charles Aznavour (1999), Sting (2001), Johnny Hallyday (2003) in Placido Domingo (2004).

Nedeljski koncert je bila letos edina festivalska prireditev. Vsi glasbeniki in tehniki, ki so jo pomagali uresničiti, so po besedah predsednice festivalskega odbora Nayle De Freij orjaški projekt speljali brez plačila. "To je bilo kot nekakšen krik želje, da bi se življenje nadaljevalo."

Koncert je bil eden prvih večjih kulturnih dogodkov na Bližnjem vzhodu po koncu karantene. Foto: Reuters
Koncert je bil eden prvih večjih kulturnih dogodkov na Bližnjem vzhodu po koncu karantene. Foto: Reuters