Udeleženci kampa bodo do 26. avgusta v Kranju izpopolnjevali svoje znanje pri domačih in tujih mentorjih, obiskovalcem festivala pa bo na voljo bogat glasbeni program. Foto: BoBo
Udeleženci kampa bodo do 26. avgusta v Kranju izpopolnjevali svoje znanje pri domačih in tujih mentorjih, obiskovalcem festivala pa bo na voljo bogat glasbeni program. Foto: BoBo

Novitete za solistična glasbila so ustvarili člani Društva slovenskih skladateljev.

Noč slovenskih skladateljev je tradicionalna prireditev, s katero se skladateljsko društvo vključuje v vsakoletne Slovenske glasbene dneve v organizaciji Festivala Ljubljana. Društvo, katerega zgodovina sega v leto 1945, sistematično skrbi za promocijo domačih glasbenih ustvarjalcev in jim omogoča redno izvajanje novonastalih del. Od leta 1954 z založniško hišo Edicije DSS izdaja tudi njihove partiture, vseskozi pa to strokovno združenje uresničuje svoje poslanstvo tudi s koncertno dejavnostjo.

Zazveneli so 34. slovenski glasbeni dnevi

Noči slovenskih skladateljev, ki prinaša krstne izvedbe slovenskih glasbenih novitet, od sezone 2018/19 umetniško oblikuje skladatelj in pedagog Črt Sojar Voglar.

Nocoj se predstavlja 12 avtorjev, ki bodo obogatili solistični repertoar za osem inštrumentov. Emil Spruk (1960), znan zlasti kot pozavnist, aranžer in dirigent v Big Bandu RTV Slovenija, je ustvaril skladbo za flavto. Skladatelj in pedagog Tomaž Habe (1947), David Beovič (1977), ki ustvarja tudi scensko glasbo, glasbo za film, prireditve idr., ter Nejc Kuhar (1987), prvenstveno v mednarodnem prostoru dejaven kot skladatelj, kitarist in pedagog, so napisali skladbe za klarinet.

Ko slovenske glasbene novitete povežejo različne generacije ustvarjalcev

Noviteto za saksofon je zložil Igor Lunder (1969), tudi džezovski kitarist, dirigent big bandov in pedagog. Maksimiljan Strmčnik (1948), skladatelj in priznani koncertant na inštrumente s tipkami, je izbral fagot, v novi kompoziciji skladatelja, solopevca in glasbenega pedagoga Pavla Dolenca (1968) bo slišati rog, Marijan Korošec (1939), nekdanji prvi trobentač osrednjih slovenskih orkestrov in pedagog, pa je izbral trobento.

Skladateljici Blaženka Arnič Lemež (1947) in Brina Zupančič (1953), sicer tudi pianistki in pedagoginji, sta ustvarili solistični kompoziciji za harfo, novi deli za kitaro pa sta napisala skladatelj in kitarist Aleš Strajnar (1947) in Maja Matić, ki v komponiranje vnaša džezovske elemente.

Novitete bodo interpretirali domači glasbeniki mlajše in srednje generacije, ki so se šolali na ljubljanskem konservatoriju oziroma Glasbeni akademiji, katerih obletnicam so Slovenski glasbeni dnevi letos tudi posvečeni. Nekateri so danes na teh ustanovah dejavni tudi kot mentorji novim generacijam: Lara Šalamon (flavta), Jože Kotar (klarinet), Oskar Laznik (saksofon), Milan Nikolić (fagot), Robert Petrič (rog), Jure Gradišnik (trobenta), Tina Žerdin (harfa) in Izidor Erazem Grafenauer (kitara).