Ta je tretjič stal na tem odru. Program koncerta, že 65. po vrsti, je bil tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske rodbine Strauss in njenih sodobnikov, obogatile pa so ga koreografije baletnih plesalcev Dunajske državne opere. Kot prizorišči baletnih točk sta se prvič predstavila grad Laxenburg in opatija Melk.

Avstrijski dirigent Franz Welser-Möst. Prenos iz Zlate dvorane dunajskega Musikvereina do predvajali v skoraj 100 državah sveta. Foto: Terry Linke
Avstrijski dirigent Franz Welser-Möst. Prenos iz Zlate dvorane dunajskega Musikvereina do predvajali v skoraj 100 državah sveta. Foto: Terry Linke

Na programu je bilo 15 skladb, 14 od teh Dunajski filharmoniki doslej še nikoli niso zaigrali na novoletnem koncertu. V ospredju so bile skladbe Josefa in Eduarda Straussa.

Josef in Eduard Strauss sta brata skladatelja slavnega valčka Na lepi modri Donavi Johanna Straussa mlajšega. Josefa je kot bolj nadarjenega označil že njegov slavnejši brat Johann, je pred koncertom povedal dirigent Welser-Möst. Eden njegovih najljubših valčkov je Biseri ljubezni Josefa Straussa. Ta je bil prvič izveden leta 1857 in je bil skladateljeva glasbena ljubezenska izpoved zaročenki.

Prenos iz Zlate dvorane dunajskega Musikvereina si je mogoče ogledati na prvem programu RTV Slovenija in poslušati na radijskem programu Ars.

Prenos novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov, ki ga v živo spremljajo gledalci in poslušalci iz skoraj sto držav sveta, tudi Slovenije, se bo na Televiziji Slovenija tradicionalno začel ob 11.15.

- 1. januar 2023 na Prvem programu TVS ob 11.15 (prenos v živo)

- 8. januar 2023 na Drugem programu TVS ob 17.30 (ponovitev)

Člana Dunajskih filharmonikov sta iz Slovenije violinistka Petra Kovačič in kontrabasist Iztok Hrastnik. Hrastnik je bil leta 2014 prvi slovenski glasbenik, ki se je pridružil Dunajskim filharmonikom.

Petra Kovačič se je Dunajski filharmoniji pridružila leta 2019, pred tem je tri leta igrala v orkestru Dunajske državne opere. O letošnjem programu novoletnega koncerta je povedala, da je vsekakor izziv za orkester, ki hkrati prinaša dodatno motivacijo za koncentracijo in učinkovito delo na vajah. Sama je morala iz zdravstvenih razlogov odpovedati sodelovanje pri tem projektu.

Koncerta se je na povabilo predsednika avstrijskega parlamenta Wolfganga Sobotke udeležila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija v letu 2023 po idejni zasnovi in scenariju Daniela Celarca pripravlja dokumentarni portret obeh Slovencev – dunajskih filharmonikov. Prve kadre portreta je ekipa posnela že na generalki Novoletnega koncerta na Dunaju. S tem portretom nadaljujejo cikel Slovenci v tujih filharmonijah, ki predstavlja Slovence v najboljših svetovnih orkestrih. Cikel so začeli leta 2019 s portretom Berlinskega filharmonika Andreja Žusta.

Dunajski dečki. Foto: Lukas Beck
Dunajski dečki. Foto: Lukas Beck

Novost letošnjega koncerta je tudi, da se bo prvič občinstvu in poslušalstvu po svetu predstavil Zbor dunajskih deklet, ustanovljen leta 2004. Kot prizorišči baletnih točk se bosta prvič predstavila grad Laxenburg in opatija Melk.

Ustanovitelj Dunajskih dečkov je bil Slovenec Jurij Slatkonja. Bil je organizator dvorne glasbene kapele na Dunaju, drugi novomeški prošt in prvi dunajski škof. Leta 1498 je v dunajski cesarski kapeli v Hofbugu osnoval zbor kapelskih dečkov, iz katerega je pozneje izšel znameniti zbor Dunajskih dečkov. Slatkonjev grob je v stranski ladji znamenite katedrale sv. Štefana na Dunaju.

Film med prvim in drugim koncertnim delom ima tokrat naslov 150 let svetovne razstave na Dunaju in bo potovanje v preteklost, v zgodovinsko leto 1873, ko je mesto na območju Pratra gostilo največjo svetovno razstavo tistega časa. Dunaj se je takrat iz cesarskega rezidenčnega mesta spremenil v kozmopolitansko metropolo.

Nikoli prej in nikoli pozneje se mesto ni tako zelo spremenilo v tako kratkem času. Na Dunaj so prišli vsi pomembni veljaki takratnega časa, od japonskega cesarja do havajskega kralja. In Dunaj se je takrat uveljavil kot sedež številnih mednarodnih institucij in kraj srečanj, navaja ORF.

Foto: Dieter Nagel
Foto: Dieter Nagel

Dodajajo, da se bo film začel v stavbi dunajskega Musikvereina in prvič bo v njem nastopil tudi sam dirigent novoletnega koncerta. Sledilo bo zgodovinsko popotovanje na čarobne lokacije takratne svetovne razstave, ki še vedno obstajajo ali so jih oživili z animacijami in grafičnimi učinki. Scenarij in režija filma sta delo dunajske režiserke Barbare Weissenbeck ob podpori Nicholasa Pöschla.

Pod koreografijo baletnih točk, ki dopolnjujejo koncert, se že tretjič podpisuje britanski koreograf Ashley Page, kostumi pa so, tako kot nazadnje leta 2020, delo londonske oblikovalke Emme Ryott.

Režiser vnaprej posnetih prizorov avgusta in septembra letos je Michael Beyer, ki bo kot režiser tudi na čelu televizijske ekipe s 15 kamerami pri neposrednem prenosu koncerta 1. januarja.