Koncert klasične glasbe na Kongresnem trgu. (Fotografija je simbolična.) Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Koncert klasične glasbe na Kongresnem trgu. (Fotografija je simbolična.) Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

Njegova opažanja, s katerimi nagovarja k prebuditvi, so po njegovih besedah klic k spremembi stanja, ki zdaj ni naklonjeno ne umetniški glasbi ne drugim zvrstem.

Resolucija o nacionalnem zavedanju svobodnega prostora za glasbeno ustvarjanje, kot je poimenoval dokument v sedmih točkah, je bila sprva mišljena kot esej, v katerem bi podal svoja opažanja po skoraj štirih desetletjih delovanja kot glasbeni kritik osrednjega slovenskega časopisa in opazovanja Slovenije skozi prizmo obiskov različnih držav.

Namesto eseja pa je nastal "klic za prebuditev", da bi tisti, ki odločajo o programih, kulturnih straneh v časopisih in medijih na splošno, "začutili, da morda to, kar počnejo, ni vse dobro". "Kajti pri sebi imajo ljudi, ki so sposobni to spremeniti in naj spremenijo," je prepričan Mihelčič.

Trenutno stanje po njegovem mnenju ni v prid slovenski glasbi niti umetnosti na splošno. Splošno ozračje glasbi ni naklonjeno, mediji z njo ravnajo kot s potrošnim blagom, je poudaril na novinarski konferenci. Radijske in televizijske postaje po njegovi presoji z uzakonjenimi kvotami niso, ne glede na zvrst, spremenile odnosa do slovenske ustvarjalnosti, televizijskega programa, ki bi skrbel za posredovanje umetniških dosežkov na vseh področjih, ni.

Resna glasba v "medijskem getu"

Resna oziroma umetniška glasba je po njegovi oceni potisnjena v medijski geto, vrednotenje vseh vrst zabavne glasbe pa je prepuščeno trgu. Mihelčič zagovarja, da bi popularna glasba morala zavzeti vsaj tretjino prostora v Sloveniji, umetniška glasba pa bi si zaslužila posebno skrb in pozornost ter postopoma prav tako zavzeti do tretjino prostora, saj mediji zanjo slabo ali pa sploh ne skrbijo.

Opozoril je tudi na vse manj navzoče seznanjanje z umetnostjo v šolskem sistemu ter na pomanjkljivo zaščito avtorskih del, ki ni v prid posameznemu ustvarjalcu. "Ker gre v vseh primerih tudi za promocijo države, je dolžnost in interes države moralna zaščita in pomoč," je prepričan Mihelčič, ki je svoje ugotovitve, za katere upa, da bodo dosegle čim več ljudi, opredelil kot "nujni klic za celovito spremembo odnosov do slovenske glasbene ustvarjalnosti".

Jaz sem šel do najvišjih ljudi in jim povedal, da uničujejo kulturo.

Pavel Mihelčič

Na vprašanje, ali je peticija prišla ob pravem času, glede na to, da se obetajo sprejem novega nacionalnega programa v kulturi ter posodobitve medijskega zakona in avtorskih pravic na evropski ravni, je odgovoril, da ta pravi čas traja že dolgo, a se mu zdi, da je preveč ljudi v njegovem okolju, ki so morda apatični, ki ne želijo stopiti v ospredje in povedati – gospodje, ne delate prav. "Jaz sem šel do najvišjih ljudi in jim povedal, da uničujejo kulturo," je dodal Mihelčič.