Leta 1997 se je orkester preimenoval po občinah Jesenice in Kranjska Gora, ki sta že dalj časa zaslužni za dobro delo in finančno podporo orkestra. Ta sodeluje na najpomembnejših mestnih dogodkih in prireditvah v obeh občinah. Foto: Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora

Danes pripravljajo slavnostni koncert, v soboto pa še parado orkestrov, pri čemer se bodo prvič po 30 letih znova srečale tudi slovenske železarske godbe.

Slavnostnega koncerta, ki bo potekal nocoj ob 19.30 v Gledališču Toneta Čufarja Jesenice, se bo udeležil tudi minister za kulturo Zoran Poznič. Že pred tem si bo ogledal muzejsko območje Fužinarskega naselja Stara Sava, ki je pred kratkim postalo kulturni spomenik državnega pomena, in pravkar potekajočo obnovo Ruardove graščine.

Močno so povezani z jeseniško železarsko tradicijo
Tudi Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, ki s svojimi 145 leti delovanja spada med najstarejše v državi, je močno povezan z jeseniško železarsko tradicijo. Na jeseniškem območju je do leta 1968 delovalo več stanovskih, strankarskih in lokalnih godb, ki so se nato združile v veliki pihalni orkester jeseniških železarjev.

Leta 1997 se je orkester preimenoval po občinah Jesenice in Kranjska Gora, ki sta že dalj časa zaslužni za dobro delo in finančno podporo orkestra. Ta sodeluje na najpomembnejših mestnih dogodkih in prireditvah v obeh občinah. V sezoni izvede pet samostojnih in več promenadnih koncertov ter več kot 30 nastopov na prireditvah.

Budnice orkester izvaja že več kot 100 let, o njih pa ima tudi slikovno gradivo, ki sega vse v leto 1926. Foto: Blaž Vogelnik

Najstarejši godbenik šteje 78, najmlajši pa 12 let
V Pihalnem orkestru Jesenice-Kranjska Gora, ki ga kot dirigent vodi Dejan Rihtarič, je trenutno 56 godbenikov. Najstarejši šteje 78, najmlajši pa 12 let. Nekateri godbeniki v orkestru igrajo že več kot 60 let, najdaljši staž pa je 62 let, je ta teden na novinarski konferenci na Jesenicah povedal predsednik orkestra Anton Justin.

Kot je poudaril, bodo letošnjo obletnico zaznamovali na prav poseben način. Ob današnjem slavnostnem koncertu bodo namreč v soboto pripravili še parado pihalnih orkestrov skozi Jesenice. Na njej bo sodelovalo devet orkestrov z okoli 300 glasbeniki.

Orkestri prihajajo iz pobratenih tujih občin, pa tudi iz slovenskih železarskih krajev. Tako se bodo po 30 letih znova srečali pihalni orkestri slovenskih železarjev, ki so se po drugi svetovni vojni srečevali vsako leto, potem pa je ta tradicija zamrla. Nekoč so bile namreč te godbe pod patronatom železarn, z novimi lastniki pa je usahnila finančna žila, potrebna za delovanje godb, ki so si morale poiskati druge donatorje, je pojasnila dolgoletna kronistka jeseniškega orkestra Štefanija Muhar.

Letošnji vpis Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora v register nesnovne kulturne dediščine temelji predvsem na podlagi budnic, ki jih orkester izvaja že več kot 100 let, o njih pa ima tudi slikovno gradivo, ki sega vse v leto 1926.

V registru od letos tudi streljanje z možnarji
V registru, v katerega je trenutno vpisanih 68 enot in 192 nosilcev nesnovne kulturne dediščine, je od letos tudi streljanje z možnarji, ki je tradicionalna oblika praznovanja velike noči, prvega maja in nekaterih lokalnih praznikov ter slovesnosti. Izvira iz ljudskega prepričanja, da hrup odganja zle sile. Izvajajo ga skupine možnaristov po vsej Sloveniji, kot njen nosilec pa je v register vpisano Kulturno društvo Možnar Koroška Bela.

Poleg tega je bil v register letos vpisan še en nosilec z območja Jesenic, in sicer neformalna skupina pritrkovalcev na Koroški Beli, ki deluje od leta 1982 ter ob praznikih in slovesnostih pritrkava na bronaste zvonove v zvoniku cerkve sv. Ingenuina in Albuina na Koroški Beli.