Skladatelj je preminil v četrtek zvečer, so potrdili v družinskem krogu.

Mojmir Sepe (1930–2020). Foto: BoBo
Mojmir Sepe (1930–2020). Foto: BoBo

Mojmir Sepe velja za očeta slovenske popevke, izdal je eno prvih džezovskih plošč v Jugoslaviji in se podpisal pod okoli 1000 pesmi.

Letos poleti, ob 90. rojstnem dnevu, je Mojmir Sepe sedel pred kamero Televizije Slovenija in dal svoj zadnji večji intervju. Našli ga boste na tej povezavi.

90 let velikana slovenske popevke in šansona Mojmirja Sepeta

Mojmir Sepe, rojen v Črni na Koroškem, je bil v krogu glasbenikov, skladateljev, pevcev in tekstopiscev, ki so ustvarjali začetke slovenske zabavne glasbe po drugi svetovni vojni. Med njimi so bili pevci Marjana Deržaj, Stane Mancini, Elda Viler in Lado Leskovar, skladatelji Jože Privšek, Bojan Adamič in Jure Robežnik ter tekstopisca Dušan Velkaverh in Elza Budau, če omenimo samo nekatere.

Na tej poti je tesno sodeloval s svojo življenjsko sopotnico Majdo Sepe, eno največjih slovenskih šansonjerk, ki je umrla leta 2006, in s pesnikom Franetom Milčinskim - Ježkom, čeprav je uglasbil tudi pesmi drugih vidnih slovenskih pesnikov, kot so Gregor Strniša, Branko Šömen, Miroslav Košuta in Ivan Minatti.

Televizija Slovenija bo v spomin na preminulega velikana slovenske zabavne glasbe Mojmirja Sepeta v nedeljo 27. 12. ob 13.15 na 1. programu predvajala posnetek koncerta Poletna noč, 80 let Mojmirja Sepeta iz ljubljanskih Križank.

Slovensko glasbo je spremljal tudi v zrelih letih. V zvezi z njo je bil iskren:
Slovensko glasbo je spremljal tudi v zrelih letih. V zvezi z njo je bil iskren: "V današnji muziki je manko avtorstva. Izvajalce še imamo, avtorji so pa kar prehitro zadovoljni s tistim, kar naredijo." Foto: BoBo

Življenje sem imel pestro, nikoli mi ni bilo dolgčas, počel sem tisto, kar sem rad delal - no, ne čisto vedno. Če ima človek rad življenje, je to največ, kar se ti lahko zgodi.

Mojmir Sepe, ob 90. rojstnem dnevu

Glasbena podlaga naših življenj
V zakladnico slovenskih zimzelenih melodij je prispeval skladbe, kot so Poletna noč, Zemlja pleše, Brez besed, Med iskrenimi ljudmi, Malokdaj se srečava, S teboj, Pridi, dala ti bom cvet, Uspavanka za mrtve vagabunde, Ribič, ribič me je ujel, Ljubi, ljubi, ljubi in Pismo za Mary Brown. Številne so bile nagrajene festivalih, med drugim v Opatiji in na Slovenski popevki na Bledu, kjer je redno sodeloval kot dirigent in avtor.

Fotografija s snemanja albuma Bodi tak, kot si glasbene skupine Spin v studiu Metro leta 1995. Foto: SIGIC, Slovenski glasbenoinformacijski center /Jani Kenda
Fotografija s snemanja albuma Bodi tak, kot si glasbene skupine Spin v studiu Metro leta 1995. Foto: SIGIC, Slovenski glasbenoinformacijski center /Jani Kenda

V tej vlogi je tudi dvakrat zastopal Jugoslavijo na tekmovanju za pesem Evrovizije: leta 1966 v Luksemburgu s popevko Brez besed v izvedbi Berte Ambrož in leta 1970 v Amsterdamu s pesmijo Pridi, dala ti bom cvet, ki jo je odpela Eva Sršen.

Oče slovenske popevke
Njegovo ime je, kot smo omenili, nepozabno povezano s Slovensko popevko, ki jo je pomagal tudi ustanoviti (prvi festival je potekal leta 1962). Leta 1973 sta z Majdo zmagala s skladbo Med iskrenimi ljudmi, leto dni pozneje pa z Uspavanko za vagabunde. Kot je vseskozi poudarjal, so bili v zlatih časih Slovenske popevke besedila zelo kakovostna. Včasih je melodijo ustvarjal že na napisano besedilo, včasih je bilo nasprotno, vselej pa so tekstopisci in skladatelji v "sobivanje" besedila in melodije vložili veliko energije.

"Ene par pesmi je kar uspelo"
O tem, katera popevka je bila njemu samemu najbolj pri srcu, je za TV Slovenija povedal takole. "Kaj pa vem. En čas se mi je zdelo, da pesem S teboj. To je besedilo Elze Budau, je zelo logična, nobenih atrakcij, klasično, kar mora imeti drama in kar mora imeti pesem, da raste, in potem konec. Ta dramaturgija melodije je bila za nas zelo pomembna, tudi Poletna noč, ki je bila zelo dramatična pesem. Sicer jih nisem imel veliko, sem bolj pisal romantične, bolj zasanjane pesmi. Ene par pesmi je kar uspelo."

Zaokrožena kariera
Na svoje delovanje in opus je Mojmir Sepe vedno gledal z veseljem. "Imeli smo srečo, da je ta ljubljanska šola, ki je v celoti izvirala iz big banda, iz plesnega orkestra, imela lep krog delovanja. Če pogledam nazaj, je bilo tega kar precej, tako da lahko z mirno roko opustim svinčnik za note, ker se zdaj tako ali tako dela z računalniki. Tukaj pa sem popolnoma zaostal in tudi nimam nobene želje, da bi to osvojil," je povedal letos pred svojim visokim jubilejem.

Njegova dela so nastajala tudi iz potrebe takratnega glasbenega oddelka na RTV Slovenija, ki ga danes v takšni obliki ni več.
Njegova dela so nastajala tudi iz potrebe takratnega glasbenega oddelka na RTV Slovenija, ki ga danes v takšni obliki ni več. "Včasih je bil RTV mecen, kar se tiče vseh glasbenih zvrsti. Tako da smo doživeli eno lepo življenje v svojih najboljših letih. Počeli smo tisto, kar smo radi počeli in kar smo znali in je bilo nekako cenjeno. Zdaj pa mislim, da je takšnih naročil ali spodbujanj precej manj in se glasba snema in odvija na popolnoma drugačen način." Foto: Sandi Fišer
Mojmir Sepe: V današnji muziki je manko avtorstva

Glasbi zapisan že v otroštvu
Rodil se je v glasbeno družino, njegov oče Franc Schiffer je bil operni pevec, ki je večinoma delal v tujini, tako da je bila vzgoja večinoma na ramenih mame Ljudmile, ki je bila učiteljica. Pri šestih letih je Mojmir izbral klavir, zatem se je navdušil nad trobento. Njegovo otroštvo je neizpodbitno zaznamovala vojna vihra, zaradi katere se je selil v Ljubljano in nazaj, z njo pa je povezana tudi lepa zgodba o njegovem prvem tranzistorju, ki mu ga je dal nemški vojak. Z radiem, natančneje programom Voice of America, se mu je odprl nov svet: začel je odkrivati sving in džez. Glasbeni okus se mu je tako izoblikoval že zelo zgodaj in prvi ljubezni je ostal zvest vse življenje: Beatli ga niso premamili.

Po srednji šoli v Celju, kjer je že igral in pisal skladbe v ansamblu Veseli študentje, se je odpravil na študij trobente in klavirja v Ljubljano.

Majda je hodila po turnejah, je več tednov ni bilo. Prvi teden sem bil ves vesel, češ, kaj vse bom počel. Po tednu ali dveh sem pa že začel nergati, pogrešal sem jo.

Mojmir Sepe (o ženi Majdi Sepe)

Že kot študent je postal član Plesnega orkestra Radia Ljubljana, predhodnika današnjega radijskega big banda. Do leta 1970 je deloval na vseh njegovih snemanjih, koncertnih turnejah in javnih nastopih kot trobentač in občasni dirigent.

Pionir džeza v našem prostoru
Ustanovil je tudi lastni Ansambel Mojmirja Sepeta, s katerim je nastopil na številnih džezovskih festivalih in z njim posnel eno prvih džezovskih plošč v takratni Jugoslaviji, ki je izšla leta 1959 pri beograjski založbi RTB.

Z ženo Majdo na naslovnici albuma S teboj. Foto: ZKP RTV SLO
Z ženo Majdo na naslovnici albuma S teboj. Foto: ZKP RTV SLO

Poleg tega je bil urednik za zabavno glasbo na Radiu Ljubljana. To so bili časi, ko so načrtno spodbujali domače avtorje k ustvarjanju lastnih skladb, in ne k priredbam tujih. Na to, katera skladba bo posneta, je odločilno vplival notni zapis, ne ime pevca, ki jo je zapel.

Pri skladanju se je že od začetka nagibal k melodijam džeza in svinga. Pisal je šansone, popevke, gledališke songe in narodnozabavno glasbo. Njegovo ustvarjanje sooblikovala tudi slovenska ljudska pesem – v svojih skladbah je ohranil slovenski melos.

Tudi po upokojitvi leta 1991 je ostal zapisan glasbi: ustvarjal in snemal je za radio, film, televizijo in gledališče ter sodeloval z mladimi glasbeniki. Med drugim je veliko sodeloval z Vito Mavrič, katere ime je tesno povezano z njemu tako ljubim šansonom. Dvakrat sta pesmi, za kateri je napisal aranžma, potovali tudi na Evrosong: Tanja Ribič je leta 1997 pela Zbudi se, leto pozneje pa Vili Resnik Naj bogovi slišijo. V zadnjih letih pa se je v glasbo vključeval kot poslušalec in opazovalec.

Mojmir Sepe je bil med začetniki slovenske zabavne glasbe ter vseskozi njen aktivni ustvarjalec in poustvarjalec. Bil je oče slovenske popevke in šansona. Foto: BoBo
Mojmir Sepe je bil med začetniki slovenske zabavne glasbe ter vseskozi njen aktivni ustvarjalec in poustvarjalec. Bil je oče slovenske popevke in šansona. Foto: BoBo
Umrla je režiserka Polona Sepe

Ljubezenska zgodba z Majdo se je začela na modni reviji
Njegov steber v življenju je bila žena Majda (Bernard), ena najbolj priznanih šansonjerk in pevk na območju nekdanje Jugoslavije. "Tam so me bolj poznali kot moža Majde Sepe, a me to ni preveč motilo," se je spominjal. Spoznala sta se, ko je s kolegi igral na modni reviji, kjer je takrat komaj 16-letna Majda nastopila kot manekenka. Bila je najmlajša. "Sem opazil, da nekdo kuka izza zaodrja, in sem se potem pozanimal, kdo to je." Ta ljubezenska zgodba je trajala več kot 50 let; Majda je žal umrla le nekaj mesecev pred 50. obletnico poroke. Marca lani je umrla tudi njuna hčerka Polona, uveljavljena slovenska režiserka.

Poslovil se je Mojmir Sepe

Rekel bi, da sem neke vrste zastareli romantik, rad imam lepe melodije. Džez seveda tudi. Moram reči, da še sledim sceni, zdaj poslušam s slušalkami, da bolje slišim. Ta moderni džez me ne pritegne preveč, le redko me navduši. Sem bolj starega kova. Pri 18-ih imaš izdelan okus, takrat so bili na sceni Frank Sinatra, big bendi ..., in to ostane.

Mojmir Sepe

Najvišja priznanja
Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka za opus šansonov, nagrado mesta Ljubljana za življenjsko delo in leta 2010 Kozinovo nagrado DSS za zaokrožen opus. Kot so utemeljili nagrado, je v nacionalnem radijskem arhivu shranjenih 235 Sepetovih del za zabavni revijski orkester in 40 del za plesni orkester. Komisija ga je uvrstila med skladatelje, ki so v slovenski zabavni glasbi pustili trajne sledi.

Skladateljevi devetdesetletnici sta se letos poklonila Festival Ljubljana s koncertom na Kongresnem trgu in ZKP RTV Slovenija z instrumentalno različico njegove popevke Brez besed v izvedbi Zabavnega orkestra Radia Ljubljana. Pri ZKP RTV Slovenija so sicer Sepetove mojstrovine izdali tudi na CD-ju Melodije za vselej in na DVD-ju V spomin Majdi Sepe, na katerem so posneli spominski koncert iz Križank leta 2006.

90 let Mojmirja Sepeta, pogovor
90 let Mojmirja Sepeta: pogovor in koncert
Jazz Session: Mojmir Sepe
Mojmir Sepe