Gregorc je pisal džez, simfonično, komorno, baletno in filmsko glasbo. Foto: Hugo Šekoranja
Gregorc je pisal džez, simfonično, komorno, baletno in filmsko glasbo. Foto: Hugo Šekoranja

Do glasbe čutim nagnjenost, moram jo izumljati. Pogoj za to sta ideja in navdih. Iščem melodični trenutek, harmonsko strukturo, ritmično obliko, nekaj, na čemer bom lahko gradil in kar ustreza mojemu pričakovanju. Kot ustvarjalec nenehno iščem meje lastnih zmožnosti, moram jih preskušati in nenehno prestavljati, kljub vsemu pa se moram teh meja zavedati.

Janez Gregorc
Janez Gregorc
Ime Janeza Gregorca je neločljivo povezano s slovenskim džezom, z njegovim najžlahtnejšim sporočilom, osnovanem na bogati invenciji in superiorni kompozicijski tehniki, je pred leti kot utemeljitev Kozinove nagrade zapisal Jani Golob. Foto: RTV SLO

Glasba Janeza Gregorca je nedvomno izvirno zasnovana, prepoznamo jo ne glede na zasedbo ali namen, saj je vanjo vnesel svojo osebnost, razmišljanje in filozofijo. Že zgodaj je razvil svoj lasten, prepoznaven glasbeni slog, ki se je skozi njegova različna razvojna obdobja še poglabljal, sicer pa je v različne glasbene žanre vedno vpletal prvine džeza, ki je bil njegova prva ljubezen.

Iz glasbene kompozicije je diplomiral pri profesorjih Lucijanu Mariji Škerjancu in Blažu Arniču na ljubljanski akademiji za glasbo. Želja po nadaljnjem glasbenem izpopolnjevanju ga je pripeljala v Boston, na tamkajšnji Berklee College of Music. Kljub odličnim referencam, ki si jih je pridobil na Berkleeju in ki po navadi odpirajo vrata do najbolj uglednih delovnih mest v džezu, se je Gregorc vrnil v domovino. Na RTV Slovenija je vse do svoje upokojitve deloval kot producent in dirigent Big Banda. Zanj je tudi pisal kompozicije in aranžiral.

Pomembno je njegovo delo z mladimi - bil je docent na ljubljanski akademiji za glasbo in na mariborski pedagoški fakulteti, džezovsko kompozicijo je poučeval na Inštitutu za džez v okviru Univerze v Gradcu.

Gregorčevo osrednje, najobsežnejše in najodmevnejše delo je glasba za balet Žica, leta 1990 je nastala še različica, posneta za orgle, simfonični in džezovski orkester. Z briljantno orkestracijo je skladatelj uspešno odpravil vse dvome o združljivosti teh dveh zasedb. Za delo je leta 1992 prejel nagrado Prešernovega sklada. Poleg Žice je napisal glasbo tudi za balete Perpetuum, Nori malar in Prelude To Summer - Uvod v poletje.

Janez Gregorc je mnogo svoje ustvarjalne moči posvetil tudi filmski glasbi. Skladateljsko dodelane harmonije nekje med džezom in klasično orkestracijo simfoničnega orkestra nas popeljejo v svet razmišljanja velikih usod malih ljudi v filmih Ubij me nežno, Begunec, Zrakoplov, To so gadi, Gala in Ljubezni Blanke Kolak.

Za Janeza Gregorca je bilo ustvarjanje predvsem globoko individualno dejanje. Kot skladatelj je svoje zamisli uresničeval v tonih in ritmih, ki se spremenijo v zvenečo snov, ki jo nosi v sebi: "Do glasbe čutim nagnjenost, moram jo izumljati. Pogoj za to sta ideja in navdih. Iščem melodični trenutek, harmonsko strukturo, ritmično obliko, nekaj, na čemer bom lahko gradil in kar ustreza mojemu pričakovanju. Kot ustvarjalec nenehno iščem meje lastnih zmožnosti, moram jih preskušati in nenehno prestavljati, kljub vsemu pa se moram teh meja zavedati."

Janez Gregorc se je s svojim delom in osebnostjo za večno zapisal v zgodovino slovenske in svetovne glasbe.

Hugo Šekoranja, umetniški vodja Big Banda RTV Slovenija.

Do glasbe čutim nagnjenost, moram jo izumljati. Pogoj za to sta ideja in navdih. Iščem melodični trenutek, harmonsko strukturo, ritmično obliko, nekaj, na čemer bom lahko gradil in kar ustreza mojemu pričakovanju. Kot ustvarjalec nenehno iščem meje lastnih zmožnosti, moram jih preskušati in nenehno prestavljati, kljub vsemu pa se moram teh meja zavedati.

Janez Gregorc