Simfonični orkester Mariinskega gledališča je bil ustanovljen leta 1783, ko je vladala Katarina Velika. Foto: EPA
Simfonični orkester Mariinskega gledališča je bil ustanovljen leta 1783, ko je vladala Katarina Velika. Foto: EPA

Simfonični orkester Mariinskega gledališča bo z Valerijem Gergijevim nastopil s solistom Dimitrijem Šiškinom, ki bo na klavirju izvedel dela Ravela, Debussyja in Rahmaninova.

Koncert v Cankarjevem domu bo uvodoma prinesel klavirsko skladbo Mauricea Ravela Pavana za umrlo princeso, na sporedu pa bodo še Preludij k Favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja, Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu Sergeja Vasiljeviča Rahmaninova in Simfonija št. 10 v e-molu Dmitrija Šostakoviča.

Valerij Gergijev kot umetniški in glavni direktor orkester vodi od leta 1996. Foto: EPA
Valerij Gergijev kot umetniški in glavni direktor orkester vodi od leta 1996. Foto: EPA

Simfonični orkester Mariinskega gledališča so ustanovili leta 1783. Sprva se je imenoval Ruski cesarski operni orkester, leta 1935 pa ga je Stalin preimenoval v Orkester in balet Kirov. Od leta 1992 nosi svoje staro ime Mariinski. V 19. stoletju je na njegov razvoj pomembno vplival dirigent Eduard Napravnik, ki je zasedbo vodil kar pol stoletja.

Orkester je krstil številne opere in balete Šostakoviča, Petra Iljiča Čajkovskega, Mihaila Glinke, Modesta Petroviča Musorgski in Nikolaja Rimskega - Korsakova.

Valerij Gergijev je začel z orkestrom Mariinskega gledališča sodelovati leta 1988, od leta 1996 pa je njegov umetniški in glavni direktor. Njegov prihod je prinesel razširitev opernega repertoarja, simfonični orkester se je lotil tudi drugih velikih koncertnih del, kot so simfonije Gustava Mahlerja, Ludwiga van Beethovna ter Wolfganga Amadeusa Mozarta. Leta 2008 so mednarodni glasbeni kritiki Simfonični orkester Mariinskega gledališča uvrstili med 20 najboljših na svetu.

Sanktpeterburški orkester slovensko občinstvo dobro pozna. Prvič je v Sloveniji nastopil leta 1997 na Evropskem mesecu kulture in občinstvu predstavil koncertno izvedbo opere Jevgenij Onjegin P. I. Čajkovskega. Pozneje je bil večkrat gost Ljubljana festivala, nazadnje leta 2017.