Cikel koncertov stare glasbe na ustreznih zgodovinskih glasbilih Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu poteka nepretrgoma od aprila 2011 v Atriju ZRC na ljubljanskem Novem trgu, prirejata ga zavod Harmonia Antiqua Labacensis in Muzikološki inštitut ZRC SAZU. Cikel že vseskozi povezuje izvajalsko in raziskovalno delo in hkrati zagotavlja umetniško odličnost z vodilnimi evropskimi in slovenskimi izvajalci stare glasbe. Tako kot doslej bo tudi v letošnji sezoni na večini tematsko oblikovanih koncertov 14. sezone nastopil osrednji sestav cikla – ansambel musica cubicularis, in sicer v razširjenih zasedbah do dvanajst glasbenikov.

Otvoritveni in sklepni koncert sezone bosta v znamenju nemške vokalno-instrumentalne glasbe. Pasijon po Mateju Johanna Sebastianija in kantato Jauchzet Gott in allen Landen (Vriskajte Bogu vse dežele), BWV 51, Johanna Sebastiana Bacha bodo izvedli razširjeni instrumentalni zasedbi in ugledni mednarodni glasbeniki. Johann Sebastiani je nekoliko manj znan nemški skladatelj 17. stoletja, ki je z vključitvijo koralov v pasijonsko uglasbitev pomembno vplival na svoje naslednike.

Umetniški vodja cikla Domen Marinčič razlaga, da danes poznamo predvsem Bachova pasijona po Mateju in Janezu, "nocojšnje glasbeno delo pa je na neki način pasijon njegovega predhodnika Sebastianija, ki je deloval predvsem v Königsbergu ob Baltskem morju, torej današnjem Kaliningradu. Pasijon po Mateju je verjetno napisal okoli leta 1663. Zasedba je manjša, se pravi ni pravega orkestra, imamo pa pet pevcev, ki pojejo tako v ansamblu kot solistično. Instrumentalni del zasedbe sestavljajo dve violini, štiri viole da gamba in orgelski continuo." Kot solisti bodo nastopili slavni avstrijski tenorist Daniel Johannson – pel bo osrednjo vlogo Evangelista, tudi sicer ga poznamo predvsem kot Evangelista v Bachovih pasijonih in izvajalca samospevov –, vlogo Jezusa tokrat prevzema ameriški basist Joel Frederiksen, ki je tudi lutnjar in vodja ansambla za staro glasbo Phoenix iz Münchna, solistično zasedbo pa dopolnjujejo še francoska sopranistka Bénédicte Tauran ter domača tenorista Aco Aleksander Biščević in Martin Logar.

Sebastianijev Pasijon po Mateju je za 17. stoletje precej obsežno delo, katerega izvedba traja približno 70 minut, in je izjemno zanimivo sestavljeno. "Cel Pasijon je v bistvu Evangelistova pripoved. V slogu recitativa ga spremljajo viole da gamba, toda ves čas s spremljavo, ki se v bistvu giblje kot nekakšno tkivo. Vmes sodelujejo tudi drugi pevci v različnih vlogah Jezusa, Pilata in Judeža, a ne z arijami ali čim podobnim. Tu so seveda zbori, ko govori ljudstvo, denimo na uvodu ali pa na koncu s sklepno zahvalno pesmijo, medtem ko so korali nekako strateško postavljeni na različnih delih Pasijona. Mislim, da jih je skupaj sedem, poje pa jih sopranistka ob spremljavi štirih viol da gamba, se pravi gre za nekako petglasne uglasbitve oziroma harmonizacije teh koralov." Velja poudariti, da je bil Sebastiani prvi glasbeni ustvarjalec, ki je v tovrstne uglasbitve vključil korale.

Nemška glasba bo v ospredju še na dveh koncertih letošnje sezone; na koncertu ob 350. obletnici smrti Matthiasa Weckmanna 22. aprila v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju in na solističnem recitalu Edoarda Torbianellija, ki bo 11. oktobra v atriju ZRC SAZU na zgodovinskem klavirju znamke Blüthner iz sredine 19. stoletja izvajal glasbo Roberta Schumanna. "Torej, Matthias Weckmann je znan predvsem kot skladatelj orgelske glasbe, zato se za to priložnost selimo v Frančiškansko cerkev. Tomaž Sevšek bo na tamkajšnjih orglah igral Weckmannovo glasbo, kot nekakšna dopolnitev pa bo poleg glasba za violo da gamba, orgelski pozitiv in teorbo Weckmannovih sodobnikov oziroma nekoliko poznejših skladateljev, tudi Italijanov."

Slovenski glasbeni dediščini bo 3. junija v atriju ZRC SAZU posvečen koncert italijanskih opernih arij iz rokopisne zbirke v Pokrajinskem arhivu Maribor, ki je nastala okrog leta 1740 in je bila nekoč last plemiške družine Attems iz Slovenske Bistrice. To bo že četrti koncertni program ansambla musica cubicularis z glasbo iz te edinstvene zbirke, solistka pa bo tako kot na uvodnem koncertu letošnje sezone Bénédicte Tauran. Na septembrskem koncertu bodo v izvedbi sopranistke slovensko-poljskega rodu Helene Bregar zazvenele italijanske komične kantate 17. stoletja – pevka je novembra 2022 nastopila že v Albinonijevih komičnih intermezzih Vespetta in Pimpinone – sezono pa, kot rečeno, sklepa kantata Vriskajte Bogu vse dežele, BWV 51, Johanna Sebastiana Bacha, ki jo bo na programu dopolnila še glasba Christopha Graupnerja in Johanna Friedricha Fascha. Solisti bodo mlada hercegovska sopranistka Nikolina Hrkać, trobentač Miha Petek in violinist Federico Guglielmo.