Patti Smith, ki je rojena 30. decembra 1946, je bila nedavno tista, ki je v imenu Boba Dylana v Stockholmu sprejela njegovo Nobelovo nagrado za književnost. Foto: EPA
Patti Smith, ki je rojena 30. decembra 1946, je bila nedavno tista, ki je v imenu Boba Dylana v Stockholmu sprejela njegovo Nobelovo nagrado za književnost. Foto: EPA
Patti Smith
Patti Smith se je kot Patricia Lee Smith rodila v Chicagu 30. decembra 1946. Foto: EPA
Patti Smith
Patti Smith, 1976: Ena izmed utemeljiteljev ameriškega panka in priznana pesnica, je leta 1996 Mapplethorpu posvetila knjigo The Coral Sea. V 70. letih mu je, ko sta še živela skupaj, večkrat pozirala, menda ga je navduševala njena androgena podoba. Foto: The Robert Mapplethorpe Foundation, Inc.
Patti Smith
Patti Smith je ob 40. obletnici izida svojega prvenca Horses nastopila tudi v ljubljanskih Križankah. Foto: MMC RTV / Kaja Sajovic

Kot Patricia Lee Smith v Chicagu leta 1946 rojena umetnica je s svojim prvim albumom Horses leta 1975 vplivala na rojstvo panka. Patti Smith zato imenujejo tudi "dvorna pesnica panka", še bolj uveljavljeno pa je poimenovanje "botra panka". Kot se Patti Smith spominja v dokumentarcu Dream of Life (2008), ki je nastajal več kot desetletje, je pobegnila iz svojega zatohlega domovanja, da bi se izognila premočrtnemu, varnemu življenju.

Usodni mulci nekega newyorškega obdobja
Revija Rolling Stone je njen album Horses pred leti uvrstila na 44. mesto lestvice najboljših albumov vseh časov, zaradi njegovega "kulturnega pomena" ga hranijo tudi v ameriški Kongresni knjižnici. Album se je v zgodovino zapisal tudi zaradi naslovne fotografije, ki jo je podpisal ameriški fotograf Robert Mapplethorp, ki je svojo prijateljico Patti ovekovečil kot suvereno osebnost.

In prav obdobje, ki sta ga z Mapplethorpom preživela v 70. letih v New Yorku, opisuje v svoji knjigi Pač mulca. To je bil zanju in številne druge umetnike, ki so naselili znameniti hotel Chelsea, formativen čas. V knjigi med drugim beremo: "Hodila sva proti fontani, epicentru dogajanja, ko se je ustavil star par in naju neprikrito opazoval. Robert je užival, da je opažen, in mi je ljubeče stisnil roko. "Oh, slikaj ju," je rekla ženska svojemu zmedenemu možu, "mislim, da sta umetnika." "Oh, daj no," je skomignil. "Pač mulca."" Za to avtobiografsko delo je leta 2010 prejela ameriško državno nagrado za književnost.


"Šef in šefica" za širše poslušalstvo

Smithovi je posebno mesto v zgodovini umetnosti pripadlo tudi, ker je povezala beatniški način branja poezije z garažnim rokenrolom in prek svojih skladb ameriškim najstnikom predstavila francosko poezijo 19. stoletja, s svojo moško javno podobo in "prav nič damskim" izražanjem pa se je upirala dobi diska. Širšemu občinstvu je umetnica, ki med privrženci uživa kultni status, najbolj znana po uspešnici Because the Night, ki jo je napisala skupaj z Bruceom Springsteenom, znanim kot "the boss".


Večni dialog s književnostjo

Leta 2012 je izšel njen zadnji album Banga, ki je nastal tudi pod vplivom romana Bulgakova Mojster in Margareta. Tudi sicer s svojimi besedili v večnem dialogu s književnostjo; z Arthurjem Rimbaudom, Williamom Blakom, Waltom Whitmanom, Williamom S. Burroughsom, Jimom Morrisonom in drugimi izbranimi literarnimi velikani.

Patti Smith je bila nedavno tudi tista, ki je v imenu Boba Dylana v Stockholmu sprejela njegovo Nobelovo nagrado za književnost. Ob tej priložnosti je zapela nagrajenčevo skladbo A Hard Rain's A-Gonna Fall. Ikona ameriškega rocka se je med interpretacijo zaradi treme zmedla in skladbo prekinila z opravičilom. "Oprostite, ali lahko ta del začnemo znova. Se opravičujem, zelo sem živčna," je dejala občinstvu, ki ji je naklonilo aplavz.

Lani, se pravi ob 40. obletnici izida svojega kultnega prvenca Horses, je Patti Smith koncertirala tudi v ljubljanskih Križankah.

70 let botre panka Patti Smith
70 let botre panka Patti Smith