Zahteve glasbenikov sta predstavila voditelja kongresa, pevka Severa Gjurin in njen glasbeni kolega Matevž Šalehar – Hamo. Foto: MMC RTV SLO / Blaž Tišler
Zahteve glasbenikov sta predstavila voditelja kongresa, pevka Severa Gjurin in njen glasbeni kolega Matevž Šalehar – Hamo. Foto: MMC RTV SLO / Blaž Tišler
Prvi slovenski glasbeni kongres
Slovenski glasbeniki so na svojem kongresu družno odpeli himno. Foto: MMC RTV SLO / Blaž Tišler

Skupno je bilo občutenje, da se slovenske glasbe v Sloveniji ne upošteva, da se počutimo ponižani, da tisto, kar delamo, ni vredno nič. Zato smo tukaj stopili skupaj.

Igor Dernovšek, skupina Niet
Prvi slovenski glasbeni kongres
Na kongresu so se zbrali slovenski glasbeniki vseh generacij. Foto: MMC RTV SLO / Blaž Tišler

Zahteve, ki bile postavljene danes, so seveda legitimne, a močno dvomim, da so izvedljive. Glede na čustveni naboj današnjega kongresa, bo kar koli manj od 50 odstotkov, spet izzvalo čustva, zdrav razum pa se ne bo vključil v debato.

Andrej Karoli
Prvi slovenski glasbeni kongres
Glasbeni kongres je gostila Linhartova dvorana Cankarjevega doma. Foto: MMC RTV SLO / Blaž Tišler
Glasbeniki proti spremembi zakona o medijih

V Linhartovi dvorani so se na pobudo organizatorja, Društva Glasbeni forum, v evforičnem vzdušju zbrali predstavniki vseh generacij (in žanrskih usmeritev) slovenskih glasbenikov ter z gromkimi aplavzi pospremili tri glavne zahteve, katerih namen je izboljšati položaj domače glasbe in njenih izvajalcev.
Prva zahteva, ki sta jo predstavila voditelja kongresa, pevka Severa Gjurin in njen glasbeni kolega Matevž Šalehar – Hamo, je bila naslovljena na RTV Slovenija, od katere zahtevajo "naj v svojo programsko shemo nemudoma vrne oddaje, ki spodbujajo razvoj in kakovost slovenske glasbene produkcije. Zahtevamo oddaje, ki vsebujejo mlado aktualno produkcijo, žive koncerte (ne glede na žanr), produkcijo videospotov, urbano popularno in rock glasbo, alternativne glasbene žanre, domačo klasično glasbo, slovenski džez, zabavno in narodno-zabavno glasbo ter druge zvrsti, ki niso zastopane v komercialno usmerjenih medijih".

Druga zahteva glasbenikov od ministrstva za kulturo terja brezpogojno zaščito avtorskih in sorodnih pravic, ki jo je sprožilo izločenje enega izmed členov iz predloga novega medijskega zakona. Ta člen zavezuje medije, da ob vpisu v razvid medijev predložijo tudi pogodbe, sklenjene s kolektivnimi organizacijami, ki pravice glasbenikov ščitijo. Tretja pa je bila na kongresu predstavljena v zadnjem času najodmevnejša in najspornejša zahteva po najmanj 50 odstotkih slovenske glasbe oziroma avtorske glasbene produkcije slovenskih ustvarjalcev v času med 6. in 20. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa. Kvoto 15 odstotkov domače glasbe, ki je predvidena v predlogu medijskega zakona, so označili kot smešno in za zgrešeno kulturno strategijo države.

"Počutimo se ponižani"
"Namen kongresa je bil popolnoma dosežen. Danes je bila dvorana Cankarjevega doma polna, manjkal ni nihče, ki je bil v zadnjih desetih ali dvajsetih letih prisoten na glasbeni sceni. Prišli niso samo tisti, ki veliko služijo prek Sazasa, temveč tudi predstavniki mladih skupin, ki igrajo vse od punka in metala do hip hopa. Skupno je bilo občutenje, da se slovenske glasbe v Sloveniji ne upošteva, da se počutimo ponižani, da tisto, kar delamo, ni vredno nič. Zato smo tukaj stopili skupaj," je prvo takšno množično zborovanje glasbenikov ocenil Igor Dernovšek, kitarist pred kratkim znova "oživljene" punk skupine Niet.

Že pred začetkom kongresa se je na zahteve glasbenikov odzvala tudi RTV Slovenija s sporočilom za javnost, v katerem so naštete vse oddaje, ki so na radijskih in televizijskih programih posvečene domači glasbeni produkciji. Poleg tega v okviru programsko-poslovnega načrta 2011 obljublja načrtovano ponovno vrnitev oddaj, ki bodo spodbujale razvoj in kakovost slovenske glasbene produkcije, v njih pa naj bi dobili priložnost tudi mladi neuveljavljeni glasbeniki. Povečali naj bi se tudi deleži snemanj in predvajanj živih koncertov ter produkcija glasbenih videospotov.

Je 50-odstotni delež domače glasbe realen?
Zahtevo glasbenikov po 50 odstotkih in predlog zakona s predvidenimi 15 odstotki domače glasbe v najbolj poslušanih terminih je pokomentiral Andrej Karoli, urednik glasbenega programa na Valu 202: "S strani ministrstva se mi zdi, da je to bolj pogajalsko izhodišče, zahteva po 50 odstotkih, ki je bila postavljena danes, pa je bolj v kratkem stiku z realnostjo. Vedno se ponavlja mantra o »samo« 15 odstotkih domače glasbe - to je zgolj izhodišče, minimum, na katerem lahko zgradiš tudi program s 65 odstotki domače glasbe, če želiš in se tega zavedaš. Največja težava pogovorov na to temo pa je v tem - če imaš uredniško avtonomijo, da postavljaš glasbeni format programa, je ta zahteva glede na stanje v slovenski glasbi nerealna. Že 25-odstoten delež bi bil problematičen, ker v Sloveniji obstajajo glasbene zvrsti, ki količinsko ne bi zapolnile niti 25 odstotkov. Ne morem si predstavljati country, blues ali polka radia. Predstavljam si lahko kvečjemu le narodno-zabavni radio ali radio po formatu hrvaškega nacionalnega radia, ki sicer ima določene glasbene zvrsti, a predvaja zgolj domačo produkcijo. Tukaj so lahko poleg države soustanovitelji tudi ministrstvo za kulturo, organizacije, kot so Sazas in IPF, in še kdo. Zahteve, ki bile postavljene danes, so seveda legitimne, a močno dvomim, da so izvedljive. Glede na čustveni naboj današnjega kongresa bo kar koli manj od 50 odstotkov spet izzvalo čustva, zdrav razum pa se ne bo vključil v debato. Tukaj gre za različne interese, najti pa bo treba kompromis, s katerim verjetno ne bodo vsi zadovoljni."

Igor Dernovšek pa na polovično kvoto domače glasbe gleda drugače: "Zdi se mi, da je 50 odstotkov domače glasbe po vzoru Francije za nacionalko in medije, ki jih sofinancira država, nujno že zaradi nacionalnega interesa in spodbujanja domače produkcije. Pri komercialnih radiih pa glede na to, kaj se vrti, po tem ne vidim nikakršne potrebe. Problem je v tem, da kvalitetna, inovativna, drugačna glasba na te radijske postaje sploh ne pride. To pa je treba reševati drugače kot s takšnimi kvotami. Mogoče tako, da bi morale komercialne postaje izkazati določeno znanje zgodovine glasbe, poznavnanje glasbe in zagotoviti določen glasbeni arhiv. Tako bi sploh pokazale kompetentnost za ustanovitev glasbene postaje."

Skupno je bilo občutenje, da se slovenske glasbe v Sloveniji ne upošteva, da se počutimo ponižani, da tisto, kar delamo, ni vredno nič. Zato smo tukaj stopili skupaj.

Igor Dernovšek, skupina Niet

Zahteve, ki bile postavljene danes, so seveda legitimne, a močno dvomim, da so izvedljive. Glede na čustveni naboj današnjega kongresa, bo kar koli manj od 50 odstotkov, spet izzvalo čustva, zdrav razum pa se ne bo vključil v debato.

Andrej Karoli
Glasbeniki proti spremembi zakona o medijih