Marsikdo se ga bo spominjal po skladbah The Sun Ain't Gonna Shine Anymore in Joanna. Novico o Walkerjevi smrti so sporočili z njegove založbe 4AD, kjer so ga označili za enega najbolj cenjenih inovatorjev v sodobni glasbi.

Čeprav ga je raziskovanje kompleksnejše glasbe stalo številnih oboževalcev, se Walker ‒ z izjemo ponovnega snidenja benda sredi sedemdesetih ‒ nikoli ni oziral nazaj. V zadnjih letih je sodeloval s tako različnimi izvajalci, kot so popikone Pulp, seattleska zasedba Sunn O))) in britanska avantgardna pevka Bat for Lashes. Foto: Založba 4AD/Jamie Hawkesworth
Čeprav ga je raziskovanje kompleksnejše glasbe stalo številnih oboževalcev, se Walker ‒ z izjemo ponovnega snidenja benda sredi sedemdesetih ‒ nikoli ni oziral nazaj. V zadnjih letih je sodeloval s tako različnimi izvajalci, kot so popikone Pulp, seattleska zasedba Sunn O))) in britanska avantgardna pevka Bat for Lashes. Foto: Založba 4AD/Jamie Hawkesworth

"Bratje", ki so obnoreli najstnice
Scott Walker (rodil se je sicer kot Noel Scott Engel) je z Johnom Mausom in Garyjem Leedsom v zasedbi The Walker Brothers mešal glavo najstnicam v času britanske zlate dobe rock'n'rolla. Ime zasedbe je zavajajoče, saj njeni člani niso bili bratje, so si pa za potrebe umetniškega ustvarjanja vsi nadeli priimek Walker. Med njihovimi uspešnicami sta skladbi Make It Easy On Yourself in The Sun Ain't Gonna Shine Anymore. Ko so izdali ta singel, so mediji poročali o trumah oboževalk, ki so prekucnile avto, v katerem so sedeli.

Sunkovit zasuk na vrhuncu kariere
Scott Walker je leta 1967, ko so bili The Walker Brothers na vrhuncu slave, prekinil sodelovanje z zasedbo in se zatekel v samostan, kjer je študiral gregorijanske speve. H glasbenemu ustvarjanju se je vrnil po tem, ko mu je tedanje dekle predstavilo glasbo Jacquesa Brela. Tako je svoj značilni temni bariton preusmeril v eksperimentalno glasbo in na svojih psihedeličnih soloalbumih raziskoval kompleksnost ljubezni in smrti, (vse štiri samostojne albume je naslovil Scott.) V besedila je pogosto vključeval like z obrobja družbe ‒ prostitutke, transvestite, samomorilce ter celo Stalina.

Izdal je več samostojnih albumov in se sredi 70. let ponovno neuspešno združil s kolegoma iz zasedbe The Walker Brothers, nato se je z glasbene industrije ponovno umaknil in leta 1984 ponovno dočakal topel sprejem ob izidu kritiško cenjenega albuma Climate of Hunter. Po njem je podpisal še nekaj drugih projektov, nazadnje glasbo za film Vox Lux v režiji Bradyja Corbeta z Natalie Portman. Pred dvema letoma se mu je BBC poklonil v sklopu projekta Proms s koncertom v sloviti dvorani Royal Albert Hall.

Ob glasbenikovi smrti so se na družbenih omrežjih oglasili številni njegovi kolegi. Producent Radioheadov Nigel Godrich je tvitnil: "Žalosten sem ob vesti o Scottu Walkerju, bil je eden največjih. Unikaten in resničen umetnik. Ko sem se odpravljal v službo na prvi snemalni dan albuma OK Computer, sem ga videl na kolesu na ulici Chiswick. Ko sem prišel v studio, je imel Thom v rokah album Scott 4. To sem vzel za dobro znamenje."

David Bowie, ki mu je Walker leta 1997 poslal rojstnodnevno čestitko, je o kolegu pozneje povedal: "Moj idol je bil najbrž že od mladih let naprej."