Koncertni dogodek ob odprtju prinaša sodelovanje med radijskim Big Bandom in štirimi glasbenimi osebnostmi: švedsko-slovensko pevko Marino Martensson, makedonsko-slovenskim klarinetistom Goranom Bojčevskim, multiinstrumentalistom Boštjanom Gombačem in tolkalistom Ninom Mureškičem. Foto: Imago Sloveniae

Tudi v 31. letu je festival posvečen glasovom manjšin – odmevali bodo na 34 glasbenih dogodkih z več kot 150 nastopajočimi iz 28 držav, pa tudi na tematskem simpoziju. Festival je namreč del mednarodnega evropskega projekta Glasovi manjšin, s katerim je Sloveniji uspelo pridobiti podporo Evropske komisije na razpisu Ustvarjalna Evropa. Gre za skupni projekt štirih festivalov iz štirih držav, ob slovenskem so v njem še Budapest Folk Fest iz Madžarske, Musicastrada iz italijanske Toskane in Trefpunt iz belgijskega Genta.

Iz tega razloga bo festival tokrat pripeljal nekaj najboljših manjšinskih zasedb iz različnih držav. Direktor ustanove Janoš Kern je med njimi izpostavil izraelsko zasedbo Gulaza, ki izvaja arabsko glasbo oziroma ženske pesmi iz Jemna z moškim vokalistom, špansko-izraelsko skupino Hamsa Hamsa, ki povezuje flamenko z judovsko in sefardsko glasbeno tradicijo, ter skupini Cubisma in Taman, ki se posvečata afro-kubanskim ritmom oziroma bosanskemu sevdahu.

Političnost manjšinske glasbe
Rdeča nit letošnje izvedbe ni bila izbrana naključno, saj se povezuje z mednarodnim večdisciplinarnim simpozijem, ki ga v času festivala že nekaj let pripravljajo v sodelovanju z muzikološkim oddelkom ljubljanske Filozofske fakultete, ZRC-jem SAZU-ja in Svetovnim združenjem za tradicijsko glasbo (ICTM). O zvoku, pesmi in političnosti bo tri dni razpravljalo 30 referentov iz desetih držav.

Med najzanimivejšimi gosti festivala je skupina Gulaza – štirje glasbeniki, ki jih je povezalo kulturno izročilo jemenskih žensk, nadaljujejo naravni razvoj njihovih pesmi. Izraelec jemensko-maroških korenin Igal Gulaza je te pesmi zbiral dolga leta; priklical jih je iz spominov na lastno otroštvo in iz osebnega stika ob srečanjih s starejšimi jemenskimi ženskami. Foto: Imago Sloveniae/Ada Kopeć Pawlikowska

Med domačimi izvajalci, ki se posvečajo tradicijski glasbi, pa bosta na festivalu nastopili še istrska skupina Vruja in interpretka slovenskega ljudskega izročila Ljoba Jenče, ki praznuje 30-letnico ustvarjanja.

Elektroakustična radijska opera Iden: na presečišču človeka, narave in umetnosti

Ko je stara Ljubljana še samevala
Noči v stari Ljubljani nadaljujejo zamisel pokojnega glasbenika Primoža Lorenza o oživitvi starega mestnega jedra in umestitvi umetniških dogodkov na prizorišča arhitekturne dediščine. V treh desetletjih se je razvil v največji poulični festival v Ljubljani, ki v središče mesta v zadnjih letih pritegne več kot 50.000 obiskovalcev.

Ars pripelje festival v naše domove
Festival že tradicionalno sodeluje tudi z RTV Slovenija, ki na svojem tretjem radijskem programu Ars prenaša del dogajanja v eter in ob tem pripravi še lastne vsebine. Ena od njih je razglasitev zmagovalca Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo, tokrat pa bo na sporedu med drugim tudi izvedba elektroakustične radijske opere Iden Bojane Šaljič Podešva.