Kot tretješolka je Marija Bitenc šolski spis z naslovom Kaj bom postala sklenila z besedami
Kot tretješolka je Marija Bitenc šolski spis z naslovom Kaj bom postala sklenila z besedami "/.../ Hočem, če bo le mogoče, postati pevka. S tem zaključujem svoj spis", lahko preberemo v monografiji Hočem postati pevka. Otroška želja se ji je izpolnila in postala je ena najizrazitejših in najprodornejših slovenskih koncertnih poustvarjalk druge polovice 20. stoletja. Foto: Celjska Mohorjeva družba
Kot koncertna pevka se je predstavila z bogatim repertoarjem skladb iz obdobja od baroka do sodobnosti, ki obsega operne arije, kantate, samospeve in partizanske pesmi. Foto: Wikipedia
Kot koncertna pevka se je predstavila z bogatim repertoarjem skladb iz obdobja od baroka do sodobnosti, ki obsega operne arije, kantate, samospeve in partizanske pesmi. Foto: Wikipedia

Kot cenjena umetnica je Marija Bitenc Samec med drugim praizvedla samospeve Danila Švare, Lucijana Marije Škerjanca, Alojza Srebotnjaka, Zvonimirja Cigliča in drugih. Koncertirala je po nekdanji Jugoslaviji, Avstriji, Italiji in Belgiji, na radiu in televiziji pa je razen v navedenih deželah nastopala še v Zahodni Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji.

Leta 1990 je kot pobudnica in organizatorka izpeljala postavitev spomenika njenemu profesorju Juliju Betettu pred ljubljansko Opero.

Kariero gradila "od sedmega do 85. leta"
Že v rosnih letih se je zavedela, da želi postati pevka. Glasbeni talent je v njej prepoznal oče, ki je po njenih besedah v veliki meri tudi zaslužen, da se je v svoje vloge vedno znala vživeti in jih odpeti čustveno. Tudi zaradi tega so ji bili samospevi vedno zelo ljubi. "Vztrajala sem od 7. do 85. leta in srečna sem, da sem izbrala ta poklic," je poudarila leta 2018 ob izidu monografije Hočem postati pevka, v kateri je popisan njen pomen za zgodovino slovenske koncertne glasbene poustvarjalnosti. (Knjigi je bila priložena tudi plošča ZKP RTV Slovenija, na kateri so restavrirani umetničini najboljši posnetki iz studiev RTV Slovenija.)

Študirala je petje na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Juliju Betettu, izpopolnjevala pa se je pri Luigiju Toffolu v Trstu. V tem času se je udeležila več pomembnih jugoslovanskih in mednarodnih glasbenih tekmovanj, tudi festivala Llangollen International Musical Eisteddfod 1957 v Walesu, kjer je osvojila prvo mesto.

V letih 1957–59 je pela v ljubljanski Operi, po 1963 se je posvetila koncertnemu petju kot svobodna umetnica. Nastopila je na številnih solističnih, komornih in orkestralnih koncertih v domovini in tujini. Snemala je za arhiv RTV Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Francije in britanski BBC. Dolga leta je nastopala z Ladkom Korošcem in drugimi na koncertih Glasbene mladine Slovenije. Tridesetletno pevsko kariero je sklenila s koncertom v Cankarjevem domu leta 1987.

Borka za pravice kulturnih delavcev
Poleg solistične kariere je bila Marija Bitenc Samec zelo dejavna kot komorna glasbenica, v 80. letih je dejavno delovala tudi kot družbenokulturna delavka. Bila je podpredsednica Sindikata samostojnih kulturnih delavcev Slovenije in predsednica Združenja samostojnih kulturnih delavcev Slovenije. Njen koncertni repertoar je obsegal baročne in operne arije, kantate, samospeve slovenskih in tujih skladateljev ...

Hočem postati pevka - življenje Marije Bitenc Samec