Leta 1521 je splitski pesnik in humanist Marko Marulić (Marcus Marulus) v Benetkah objavil svojo Judito, prvi religiozni ep v hrvaškem jeziku, in si tako zaslužil naziv hrvaškega Danteja. Za pisanje znane biblijske zgodbe se je Marulić zgledoval pri piscih epov, npr. Vergilu. Na podlagi Marulićevih hrvaških verzov si je pevka in muzikologinja Katarina Livljanić zamislila scensko postavitev, ki je doživela svojo krstno izvedbo leta 2006 na mednarodnem festivalu v Ambronayu. Z njo so glasbeno-scenski projekt skupaj oblikovali režiserka in kostumografinja Sandra Hržić, Albrecht Maurer (viela) in Norbert Rodenkirchen (flavta in dvojna flavta). Judita je tako postala zelo priljubljena in izvedena na najpomembnejših gledaliških in glasbenih festivalih.

Foto: Katarina Livljanić
Foto: Katarina Livljanić

Katarina Livljanić je danes ena najbolj znanih strokovnjakinj za izvajanje srednjeveškega petja. Rojena v Zadru se je že zelo zgodaj navdušila nad staro glasbo. Preden se je preselila v Francijo, da bi študirala petje (pri Guillemette Laurens in Glenn Chambers) in muzikologijo (pri Marie Noël Colette), se je šolala na zagrebškem glasbenem konservatoriju. Leta 1997 je ustanovila ansambel, specializiran za srednjeveško glasbo, Dialogos, s katerim je v zadnjih desetletjih pripravljala številne glasbene in scenske projekte, ki so prejeli mednarodne nagrade kritike. Za delo na tem področju jo je leta 2002 odlikoval hrvaški predsednik. Po skoraj dvajsetletnem poučevanju na pariški Sorboni je zdaj docentka srednjeveškega in renesančnega petja na Scholi Cantorum Basiliensis v Švici.

Foto: Luisa Antoni
Foto: Luisa Antoni

Tržaška izvedba dela Judith je – pandemiji navkljub – izzvala veliko zanimanja. Livljanić je prepričljivo podala Juditino zgodbo in očarala občinstvo, ki je lahko zgodbi sledilo tudi z italijanskimi nadnapisi. Ob Livljanić sta glasbeni del oblikovala Albrecht Maurer na vieli, tj. predhodnica violine, in Norbert Rodenkirchen (flavta in dvojna flavta). Glasbeni del Juditine zgodbe temelji na improvizaciji, katere glavni izvor navdiha so dalmatinsko gregorijansko in glagoljaško petje ter ustno izročilo.

V Trst je Katarino Livljanić in skupino Dialogos povabila Hrvaška skupnost, ki v zadnjih letih someščanom ponuja zanimive umetniške užitke. Kot nam je povedal Gian Carlo D. Murković, želi Hrvaška skupnost v Trstu omogočati vzajemno spoznavanje Italije (predvsem deželo Furlanijo – Julijsko krajino) in Hrvaške ter ponuditi hrvaški skupnosti, zgodovinsko naseljeni v Trstu in regiji, kulturne spodbude iz matične države.