Kakor je rekel sam Stephen King, ga je za pisanje Mačjega pokopališča navdihnila tragična smrt hčerine mačke, roman pa uvršča med svoje najstrašljivejše. Foto: Kolosej
Mačje pokopališče. Foto: Kolosej

Ali so bili ustvarjalci do izvirnega gradiva preveč spoštljivi, ali so preveč na silo poskusili ujeti duh minulega časa, v katerem je nastalo določeno filmsko klasično delo, ali pa gledalci filma, čeprav čisto spodobnega, preprosto niso sprejeli. Ker pač ni bil tisti "pravi". Predvsem zadnje je po številnih napovednikih, ki razkrivajo, da zgodba morda ni čisto natančno sledila knjižni predlogi in tudi njeni prvi filmski adaptaciji izpred tridesetih let, grozilo tudi novi različici grozljivke Mačje pokopališče.

Režiserja filma Kevin Kölsch in Dennis Widmyer sta se namreč izredno zahtevne, pa tudi precej nehvaležne naloge – tako roman kot film iz leta 1989 spadata med kultne stvaritve in imata po svetu na milijone oboževalcev, ki znajo na pamet vsako vrstico in vsak kader – lotila nadvse pogumno in odločno. Zgodbo sta posodobila, večji poudarek pa namenila predvsem dogajanju, potem ko se družinski oče Louis Creed odloči vzeti usodo v svoje roke in poginulega hišnega mačkona Churcha pokoplje na posvečenih tleh starodavnega indijanskega grobišča. Grozljivi dogodki, ki temu sledijo, so v novi različici filma dobili nekoliko bolj otipljivo vzročno-posledično razmerje z nekoliko počasnejšim, natančneje razčlenjenim, toda zato nič manj srhljivim približevanjem končni katastrofi. Posrečena je tudi igralska zasedba – predvsem Jason Clarke kot oče, ki se mu sesuje svet, ter mlada Jeté Laurence kot njegova razmišljujoča hčerka Ellie sta nalogo opravila odlično.

Mačje pokopališče iz leta 2019 je brez dvoma eden tistih filmov, ki so dvignili veliko prahu že samo s tem, da so jih napovedali, še več pa potem, ko se je razvedelo, da se ustvarjalci niso zvesto držali izredno uspešnega romana Stephena Kinga iz leta 1983.

Gaja Pöschl

Mačje pokopališče iz leta 2019 je brez dvoma eden tistih filmov, ki so dvignili veliko prahu že samo s tem, da so jih napovedali, še več pa potem, ko se je razvedelo, da se ustvarjalci niso zvesto držali izredno uspešnega romana Stephena Kinga iz leta 1983. Toda kakor je rekel sam King, ki ga je za pisanje navdihnila tragična smrt hčerine mačke, roman pa uvršča med svoje najstrašljivejše, so "ustvarjalci svojo nalogo opravili dobro, naredili so nekaj drugačnega". Številne spletne komentarje zaradi spremenjene zgodbe je označil za popolno norost. Za resnično grozljiv užitek pri ogledu novega Mačjega pokopališča bi to vsekakor kazalo upoštevati ter vsaj za dobro uro in pol pozabiti, da kultna različica filma že obstaja.

Slovo Agnes Warda, Oni, Mačje pokopališče, Kurja polt