S starčevim monologom je Antonio Tabucchi bolj kot z vsemi prejšnjimi romani posegel v aktualna vprašanja družbe in politike. Iz labirinta besed se izrisuje zgodba človeka, ki se je boril proti nacistom in fašistom in je skoraj po naključju postal heroj, zgodba skeptičnega človeka, ki se zaveda, da vrednote, za katere je bil pripravljen dati svoje življenje, niso vrednote časa, od katerega se poslavlja v dolgi, mukotrpni agoniji.