"Moj najboljši prijatelj je tisti, ki mi podari knjigo, ki je še nisem prebral," je vedel že Abraham Lincoln. Foto: EPA

Naš kulturni prostor bogati tudi več različic romskega jezika, tu so še vsi jeziki pripadnikov nekdanjih jugoslovanskih republik, pogosto pa se v Sloveniji srečamo tudi z drugimi svetovnimi jeziki, takšnimi z malo in takšnimi z veliko govorci. Vsi ti jeziki se na našem majhnem geografskem prostoru tudi mešajo in tako bogatijo jezikovno pokrajino za nas vse. Z bogatim jezikom pa raste tudi širina naše miselnosti. Ob svetovnem dnevu knjige vam želim, da bi našli knjigo, ki vam bo spregovorila v svojem jeziku in vas navdihnila, da si boste prav vsak dan vzeli vsaj nekaj minut za branje.

Asta Vrečko v poslanici ob svetovnem dnevu knjige

Unesco je leta 1995 23. april razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Ob tem pri Unescu ob današnjem svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic poudarjajo, da se je lani začelo mednarodno desetletje jezikov domorodnih prebivalcev, ki bo trajalo do leta 2032. Prav zaradi tega so se v Organizaciji združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo odločili, da bodo domorodni jeziki tema letošnjega svetovnega dneva.

Kot je Unesco še zapisal na svoji spletni strani, je prednostna naloga ZN-a ohranjanje in spodbujanje jezikovne raznolikosti in večjezičnosti. Ob tem so dodali, da so domorodni in lokalni jeziki vključeni v listino mreže Svetovne prestolnice knjige, ki teži k manj togemu konceptu "knjige", saj priznava različne oblike literature, vključno z ustnim izročilom.

"Od skoraj 7000 obstoječih jezikov – številni med njimi hitro izginjajo – večino govorijo avtohtona ljudstva, ki predstavljajo večji del svetovne kulturne raznolikosti. Združeni narodi ne določajo omejitev glede tega, kdo ali katere kulture se lahko imenujejo domorodne, vendar se številni zavedajo domorodnih skupnosti, bodisi skozi izkušnjo lastne države, kjer prebivajo domorodna ljudstva, ali prek tistih, s katerimi delajo v tujini," so še zapisali pri Unescu.

"Knjige so dejansko ključni nosilci dostopa, prenosa in spodbujanja izobraževanja, znanosti, kulture in informacij po vsem svetu," pa je zapisala generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay.

Vsako leto 23. aprila začne program tudi nova svetovna prestolnica knjige. V letu 2023 je to Akra v Gani. Organizacija jo je izbrala zaradi močnega fokusa na mlade in njihovega potenciala za prispevek k blagostanju in moči Gane. Akra je svoj program osredotočila na nagovarjanje mladih in s tem na vzgojo prihodnje generacije. Foto: Unesco
Vsako leto 23. aprila začne program tudi nova svetovna prestolnica knjige. V letu 2023 je to Akra v Gani. Organizacija jo je izbrala zaradi močnega fokusa na mlade in njihovega potenciala za prispevek k blagostanju in moči Gane. Akra je svoj program osredotočila na nagovarjanje mladih in s tem na vzgojo prihodnje generacije. Foto: Unesco

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v izjavi ob današnjem dnevu poudarila, da je prav knjiga, v vseh svojih pojavnih oblikah, skozi zgodovino človeštva najpomembnejši nosilec širjenja in ohranjanja znanja.

V slovenskem kulturnem prostoru ne domuje le slovenščina
V izjavi, objavljeni na spletni strani ministrstva, je ob tem opomnila, da imamo v Sloveniji morda več izvirnih jezikov, kot se zavedamo. "Poleg slovenščine in bogastva njenih številnih narečij ter slovenskega znakovnega jezika, sta tu še jezika narodnih manjšin, italijanščina in madžarščina. Naš kulturni prostor bogati tudi več različic romskega jezika, tu so še vsi jeziki pripadnikov nekdanjih jugoslovanskih republik, pogosto pa se v Sloveniji srečamo tudi z drugimi svetovnimi jeziki, takšnimi z malo in takšnimi z veliko govorci," je zapisala.

"Vsi ti jeziki se na našem majhnem geografskem prostoru tudi mešajo in tako bogatijo jezikovno pokrajino za nas vse. Z bogatim jezikom pa raste tudi širina naše miselnosti. Ob svetovnem dnevu knjige vam želim, da bi našli knjigo, ki vam bo spregovorila v svojem jeziku in vas navdihnila, da si boste prav vsak dan vzeli vsaj nekaj minut za branje," je dodala.

"Knjiga je sen, ki ga lahko primeš v roko," kot se je poetično izrazil avtor fantazijske literature Neil Gaiman. Foto: EPA

K branju je danes pozvala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. "Victor Hugo je nekoč dejal, da je knjiga v celoti pot od zlega k dobremu, od krivice k pravici, od napačnega k resničnemu, od noči k dnevu. Bodimo ponosni, da lahko v slovenščini beremo toliko dobrih knjig. Vzemimo jih v roke," je zapisala na Twitterju.

Dobra knjiga človeka spremeni
Društvo slovenskih pisateljev (DSP) v poslanici ob današnjem svetovnem dnevu knjige poudarja moč, ki jo imajo dobre knjige.

"Kovanje besed. Kaj neki povezuje zahtevni metalurški poklic z mehkim vznikanjem besed v naši notranjosti? Le kako se kovanje povezuje z umetnostjo? Podoba kovača, ki z napornim delom preoblikuje materialno tvarino, deluje arhetipsko. Marsikateri kovač v srednjem veku in še prej ni bil le obrtnik. Bil je tudi alkimist. Žarenje njegovega ognja in udarci njegovega kladiva niso preoblikovali le kovin. Omogočali so tudi vstopanje v nevidne svetove, preoblikovanje človekove notranjosti, kar se je potem odražalo tudi v stvarnem svetu," sta v poslanici DSP-ja zapisali pisateljici, članici DSP-ja ter programski vodji 28. Slovenskih dnevov knjige Nina Kokelj in Luna J. Šribar.

Kot sta še zapisali, si, "ko zapreš dobro knjigo, drugačen, kot si bil, preden si jo odprl. Nekaj v tebi se je premaknilo, spremenilo. Literatura ne spreminja le na mentalni ravni, spreminja na ravni vibracij. Ko se beseda dotakne bralca, v njem zgane nove, drugačne vibracije, privlači druge ljudi, sproža druge dogodke. Ustvarja drugačen svet."