300 let staro stavbo v Šiški, ki je danes v lasti Mestne občine Ljubljana, od leta 2015 naprej deluje kot butični kulturni dom, kjer imajo glavno besedo knjige. Vsako leto se posvetijo tudi praznovanju spomina na Valentina Vodnika. Foto: Vodnikova domačija
300 let staro stavbo v Šiški, ki je danes v lasti Mestne občine Ljubljana, od leta 2015 naprej deluje kot butični kulturni dom, kjer imajo glavno besedo knjige. Vsako leto se posvetijo tudi praznovanju spomina na Valentina Vodnika. Foto: Vodnikova domačija

V šišenski Vodnikovi domačiji bodo danes s spletnim dogajanjem proslavili 263. obletnico rojstva slovenskega razsvetljenca Valentina Vodnika (1758–1819). Tokratno Vodnikovanje bosta zaznamovala videopredstavitev Vodnikovih rokopisov, posnetek predstave Ljubljanski vodnik našel Vodnika, in pa odkrivanje Vodnikove Ljubljane.

V časih, ko so ljudje vezani na domove, so v hiši branja pisanja in pripovedovanja Vodnikova domačija, ki jo upravlja zavod Divja misel, za letošnje Vodnikovanje pripravili posebno gradivo, s pomočjo katerega se lahko tako odrasli kot otroci odpravijo na raziskovanje Vodnikove Ljubljane.

Med potjo, ki bo posejana s kratkimi videopozdravi Luke Vidmarja, znanstvenega sodelavca na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC-ja SAZU-ja, bodo lahko pohodniki postali pred Zoisovo palačo ter med drugim obiskali Gornji, Mestni in Vodnikov trg.

Sprehod vas bo med drugim popeljal mimo poznobaročnega portala na Gornjem trgu, nekdanjega vhoda v ljubljanski licej, kjer je Vodnik je služboval do prisilne upokojitve leta 1815, pa mimo današnje časopisne hiše Dnevnik, kjer je stala tiskarna Janeza Friderika Egerja. V njej so natisnili največ Vodnikovih knjig, tudi Veliko in Malo pratiko. Na Miklošičevi cesti se lahko sprehodite mimo mesta, kjer je v pritličnih sobah krčme pri Štefanu pesnik bival v zadnjih letih svojega življenja. Pokopan je na Navju, ki je bilo v Vodnikovih časih glavno mestno pokopališče.

Vodnikova komemoracija na 2. februarja 1858 je bila skoraj spektakularna. V Šiško so se zgrnile množice, ki so se na dvorišču in pritličnih prostorih predajale navdušenemu vzklikanju in družabnemu veseljačenju. Ločena od množic se je nastajajoča narodna elita zbrala v nadstropni sobi, v izbi, kjer se je rodil Vodnik; budna je ostala do tretje ure zjutraj, ko je v krogu izbrancev Toman uprizoril izviren ritual z zdravico in razbijanjem kozarca.

Marijan Dović, Vodnik, Prešeren in začetki postavljanja spominskih obeležij slovenske literarne kulture

Vodnikov model rabe jezikov: v koraku z 21. stoletjem
Zgodovinskosti Vodnikovih dosežkov in naprednosti njegovega stremenja nikakor ne smemo podcenjevati. "Danes, ko imamo slovenske časopise, šole, učbenike, strokovne knjige in celo državnost za (preveč) samoumevne, si težko predstavljamo, v kako drugačnem svetu si je za te stvari, ki so se velikokrat zdele nedosegljive, nepotrebne ali celo nesmiselne, pred samo dobrimi dvesto leti prizadeval Vodnik s sodelavci," opozarja Luka Vidmar. "Kot razsvetljenski duhovnik, profesor, pesnik, pisatelj, prevajalec, jezikoslovec, šolnik in časnikar je namreč usmerjal vse svoje moči v prenovo in uveljavitev slovenščine, ki jo je imel za temelj identitete svojega ljudstva, čeprav je imela kot jezik najnižjih slojev in kvečjemu nabožnega slovstva v primerjavi z nemščino in latinščino veliko skromnejše mesto v tedanji družbi. Še več premisleka pa zahteva od nas vprašanje, ali se lahko od tega sicer nespornega velikana sploh kaj naučimo – za sedanjost in prihodnost. Ali ni, na primer, ravno Vodnikov model rabe jezikov – posebna skrb za materni jezik na vseh ravneh in hkrati samozavestno obvladovanje tujih jezikov – še vedno uporaben tudi danes?"

Prav tako je od danes na voljo videopredstavitev Vodnikovih rokopisov, v kateri poznavalca Marijan Rupert iz Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana (NUK) in Andreja Legan iz ZRC-ja SAZU-ja spregovorita o Vodnikovih jezikoslovnih podvigih ter razkrijeta tudi nekatere skrite kotičke NUK-a.

Včasih so slavili Vodnikov rojstni dan

Intervju s pesnikom
V Vodnikovi domačiji omogočajo še ogled posnetka gledališke predstave Ljubljanski vodnik našel Vodnika, v katerem gledalce skozi Vodnikovo življenje in delo popeljeta Andrej Rozman - Roza in Alenka Tetičković.

"Vodnik je bil prvi pesnik, ki smo mu Slovenci postavili spomenik. Bil pa je tudi naš zadnji pesnik v knjižnem jeziku, v katerem je bila Ljubljana še Lublana in ljubezen lubezen. Dvesto let po smrti se na prizorišču ekološke nesreče na robu Ljubljane Vodnik pojavi, da nam pove, da pisanje časopisa v jeziku, v katerem ni bilo pred tem še nobenih napisanih novic, ni bila nobena otročarija, ampak izjemen podvig. Na odru se odvije intervju, ki zavrti slovensko zgodovino za 200 let nazaj," je pisalo v napovedi predstave. Ogledate si jo lahko na tej povezavi (uporabiti morate geslo ljubljanskivodnik).

Predniki metuzalemske starosti, hiperaktivnost, jezikovni purizem ... dejstva o Valentinu Vodniku

"Za to, da imamo še danes svoj jezik, je bilo potrebnih veliko srečnih naključij in prizadevnih posameznikov," ugotavlja Andrej Rozman - Roza. "Eden najpomembnejših je bil Valentin Vodnik, in sicer zato, ker se je načrtno trudil napraviti slovenščino primerno za potrebe sodobnega sveta. Čeprav je znan predvsem kot pesnik, je bil še pomembnejši kot začetnik našega časopisnega in kuharskega jezika ter kot pisec slovenskih učbenikov in slovnice, s katerimi je v času Ilirskih provinc dokazal, da je slovenščina državotvoren jezik. Pomemben je bil tudi v simbolnem smislu, saj je kot prvi slovenski pesnik dobil v Ljubljani spomenik in s tem postal v času, ko so se Slovenci že močno delili med sabo, združevalna narodobudna ikona.«

Za izčiščeno slovenščino
Valentin Vodnik, ta "pervi na mnogo področjih", je s svojo zagnanostjo želel preprosto ljudstvo izobraziti, slovenščino pa izčistiti in narediti uporabno v leposlovju in znanosti. Širši okvir njegovega delovanja predstavlja razsvetljenstvo, ožjega pa predvsem Žiga Zois in njegov intelektualni krog.

Poznejši slovenski izobraženci so ga cenili kot očeta slovenskega pesništva in velikega vodnika. Zato so mu leta 1889 pred licejem, kjer je poučeval, postavili spomenik, ki predstavlja prvi spomenik v javnem prostoru pri nas, kjer je Vodnik preživljal otroška leta, danes pa je kulturni in etnološki spomenik.

Praznovanje 263. rojstnega dne Valentina Vodnika
Zemljevid za sprehod po Vodnikovi Ljubljani. Foto: Vodnikova domačija
Zemljevid za sprehod po Vodnikovi Ljubljani. Foto: Vodnikova domačija