Festival literature sveta Fabula, ki bo med 28. februarjem in 8. marcem, tudi letos prinaša sveženj svežih prevodov v slovenščino; njihovo izdajo bodo z literarnimi večeri proslavili tudi pisatelji sami, zanimiv nabor sodobnih klasikov in vzhajajočih literarnih zvezdnikov.

Kot je na novinarski konferenci povedal programski direktor Beletrine Aleš Šteger, umetniška vodja festivala Manca G. Renko za Fabulo spretno išče na eni strani knjige, ki nosijo velike teme in se jih da smiselno povezati v celoto, na drugi pa knjige, ki so včasih tudi nišne:
Kot je na novinarski konferenci povedal programski direktor Beletrine Aleš Šteger, umetniška vodja festivala Manca G. Renko za Fabulo spretno išče na eni strani knjige, ki nosijo velike teme in se jih da smiselno povezati v celoto, na drugi pa knjige, ki so včasih tudi nišne: "Drzne si ne biti všečna vsem in raje izstopati z določeno gesto." Foto: MMC RTV SLO

Rdeča nit, ki med seboj povezuje vse festivalske dogodke, je tema Igre moči. Bernhard Schlink tako v romanu Olga prikazuje sile moči, ki so življenje določale ženskam poznega 19. stoletja. Kristian Novak v delu Cigan, ampak najlepši mojstrsko izriše marginalce, ki so postali poraženci iger moči, še preden so se igre zavedali. Sara Stridsberg v romanu Beckomberga. Oda moji družini lirično opisuje krhkost življenja in moč, ki jo potrebujemo, da jo lahko prenesemo. Sheila Heti se v Materinstvu sprašuje, ali je starševstvo tisto, kar ženski daje ali odvzame moč. Édouard Louis kot mojstrski kronist nasilja v romanu Opraviti z Eddyjem prikazuje odraščanje večnega poraženca: pretepenega, zasmehovanega in revnega. Bettina Wilpert, gostja Fabule pred Fabulo, v romanu Kar se nam ne dogaja tematizira posledice spolnega nasilja.

Založba Beletrina, ki festival organizira, vse naštete knjige že prodaja za tradicionalno razumnih deset evrov.

Enfant terrible mlade francoske književnosti
Umetniška vodja festivala Manca G. Renko je navdih za letošnjo vodilno temo festivala dobila pred skoraj letom dni, ko je zagotovila obisk Édouarda Louisa, Francoza, ki je z avtobiografskim literarnim prvencem Opraviti z Eddyjem (En finir avec Eddy Bellegueule) pri enaindvajsetih letih nenadoma postal literarna senzacija. V romanu z ostrim političnim podtonom razmišlja o deprivilegiranosti, o tem, kako je odraščati v Franciji, če si reven, homoseksualec in tarča nasilnikov. "Rad bi bil pisatelj nasilja," o sebi pravi Louis. "Več kot govorimo o nasilju, lažje ga bo odpraviti." Zdaj 27-letni pisatelj bo v Cankarjevem domu nastopil 4. aprila; njegov roman je v slovenščino prevedel Andrej Pleterski.

Édouard Louis je eden najpomembnejših svetovnih pisateljev generacije, rojene v devetdesetih letih, francoski čudežni deček, čigar literarni prvenec Opraviti z Eddyjem je preveden že v več kot trideset jezikov. Foto: EPA
Édouard Louis je eden najpomembnejših svetovnih pisateljev generacije, rojene v devetdesetih letih, francoski čudežni deček, čigar literarni prvenec Opraviti z Eddyjem je preveden že v več kot trideset jezikov. Foto: EPA
Bernhard Schlink je Nemec, ki je zasijal na mednarodnem literarnem prizorišču: njegov roman je v svoj slavni knjižni klub uvrstila celo Oprah Winfrey. Foto: EPA
Bernhard Schlink je Nemec, ki je zasijal na mednarodnem literarnem prizorišču: njegov roman je v svoj slavni knjižni klub uvrstila celo Oprah Winfrey. Foto: EPA

Schlink še enkrat tehta nemško zgodovino
Bernhard Schlink, ki ga gotovo poznate vsaj po Bralcu, "enem največjih nemških romanov po Pločevinastem bobnu Günterja Grassa" in prvem nemškem delu na vrhu New York Timesove lestvice prodajnih uspešnic, bo na gostovanju v Ljubljani predstavil roman Olga, ki ga je v slovenščino prevedel Brane Čop. Z literarnim večerom s Schlinkom se bo 29. februarja festival Fabula tudi uradno začel.

Olgo z Bralcem druži razmislek o odnosu med starejšo žensko in mlajšim moškim, pa tudi tematiziranje nemške preteklosti. Na prvi pogled je pred nami klasičen zgodovinski roman, za katerega pa se kmalu izkaže, da mu tempo narekuje prebrisan avtor, ki je vseskozi korak pred bralci. Olga si v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju prizadeva za pravico do samoizpolnitve in ljubezni, čeprav njena doba in okoliščine temu nasprotujejo. Protagonistkino zgodbo nam Schlink predstavi s treh perspektiv in bralca do samega konca pušča v negotovosti.

Naravnost iz kanona sodobne hrvaške književnosti
Roman Cigan, ampak najlepši, pa je po mnenju Mance Renko eden največjih evropskih romanov zadnjih let – in bi tudi mednarodno imel tak status, če Kristian Novak ne bi pisal v "marginalnem" jeziku.

Marginalizirani so tudi osrednji štirje junaki njegovega romana. Tukaj so mladi Rom Sandi, zaljubljen v ločeno štiridesetletnico, pa Nuzat, Kurd iz Mosula, ki beži pred kaosom v domovini. in še piarovec zagrebške policije, skuša prikriti škandal. Sredi vseh teh zgodb se pojavi truplo, zaradi katerega je roman na površini mogoče brati kot napeto kriminalko, globlje pa se razpirata socialna in družbena drama sedanjosti. Roman je prevedla Đurđa Strsoglavec. Roman Cigan, ampak najlepši je prejel najuglednejše hrvaške literarne nagrade, Novaka pa morda že od prej poznate po uspešnici Črna mati zemlja.

Roman kanadske pisateljice Sheile Heti Materinstvo je v izvirniku izšel leta 2018, kar pomeni, da ga v slovenščini lahko beremo že osupljivo kmalu. Sheila Heti po eni plati eksperimentira s samo formo romana, po drugi pa prevprašuje, zakaj sploh biti starš. Po besedah Mance G. Renko gre za odločitev, ki je bila velikokrat predstavljena kot nekaj naravnega, čemur je bila odvzeta kakršna koli intelektualna komponenta, Sheila Heti pa pokaže, da gre za veliko temo, ki si zasluži veliko obravnavo. Pogovoru s Sheilo Heti lahko v Cankarjevem domu prisluhnete 5. marca.

Sara Stridsberg je bila del odbora švedske Akademije, ki je predlani odstopil zaradi škandala spolnega nadlegovanja in posilstva, ki ga je zagrešil mož ene izmed članic. Foto: EPA
Sara Stridsberg je bila del odbora švedske Akademije, ki je predlani odstopil zaradi škandala spolnega nadlegovanja in posilstva, ki ga je zagrešil mož ene izmed članic. Foto: EPA

Kot nišnega je programska direktorica označila tudi roman Beckomberga. Oda moji družini švedske pisateljice Sare Stridsberg, saj prihaja iz manjšega jezika. Roman, ki velja za enega najboljših švedskih romanov zadnjega desetletja, med drugim tematizira psihično bolezen in odvisnost.

Roman Beckomberga s podnaslovom Oda moji družini se odvija predvsem v Beckombergi, psihiatrični bolnišnici v okolici Stockholma, kjer se zdravi prijeten, duhovit in priljubljen Jimmie, ki se je že večkrat skušal ubiti. Beckomberga je nežna in lirična pripoved o družini, odraščanju, žalosti in odvisnosti ter razumevanju sveta, ki mu je blizu spoznanje, da je najmočnejša ljubezen lahko tudi tista, ki nas najbolj obteži.

V okviru predfestivalskega dogajanja razmislek o mestih prihodnosti
V sklopu letošnje Fabule bosta ob knjigah osrednjih gostov izšli še dve publikaciji: prvenec nemške pisateljice Bettine Wilpert Kar se nam ne dogaja (v sodelovanju z Goethe-Institutom Ljubljana) in revija Ljubljanastrofa (v sodelovanju z revijo Šum).

Fabula pred Fabulo 28. februarja, ki bo letos namenjena mestom prihodnosti, bo privabila tri goste – pisatelja Simona Sellarsa ter avtorici in teoretičarki Keller Easterling in Elvio Wilk. V spremljevalnem programu pa je Manca G. Renko opozorila na dogodke 8. marca: otroški program na Vodnikovi domačiji, mini knjižni sejem na bolšjaku na Bregu (prodajali bodo knjige pisateljic, ki so jih v zadnjih letih izdale različne slovenske založbe) in vodeni turi po središču mesta z naslovom Misterij ženske literarne Ljubljane.

Vsi festivalski dogodki so brezplačni, a je treba za literarne večere v Cankarjevem domu prevzeti vstopnice.