Primož Sturman, David Bandelj in Nejc Rožman Ivančič verjamejo, da pisatelj spada v berila, in to skušajo tudi doseči.

Boris Pahor je prav v tem tednu dopolnil častitljivih 106 let. Foto: BoBo

Čeprav po Bandljevih besedah verjamejo, da tudi drugi učitelji slovenščine posegajo po Pahorjevih delih, čeprav jih ni v uradnem šolskem kurikulumu, so prepričani, da si avtor zasluži uvrstitev v učni načrt za slovenščino za četrti letnik gimnazij in srednjih šol.

Za zdaj so zbrali nekaj več kot 50 podpisov. S prejetimi podpisi bodo po Bandljevih besedah naslovili ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport oziroma institucije s škarjami in platnom v rokah. Zaveda se, da bo pot verjetno težka, vendar, kot poudarja, mora nekdo opozoriti na pomanjkljivosti.

Vse najboljše za 106. rojstni dan, Boris Pahor

Berila so skupni imenovalec za vse srednješolce
V slovenskih šolah v tujini je Pahor med kanonskimi pisatelji, večkrat je bil tudi predpisan za maturitetno gradivo, v berilih pa ga pogrešajo. Nekateri dijaki se s književnostjo srečajo le prek beril, zato je še toliko pomembneje, da so v njem vključeni tako pomembni avtorji, kot je Pahor, je še poudaril pesnik in literarni zgodovinar Bandelj.

Kje so slepe pege v učnih programih?
Peticijo je med drugim podpisala tudi literarna zgodovinarka Milena Mileva Blažić. Kot je poudarila, je več slovenskih avtorjev in avtoric po krivem izvzeto iz uradnega šolskega programa, med njimi je po njenem mnenju tudi Alma Karlin.

Po besedah Milene Mileve Blažić bi morala berila vsebovati tako dela klasikov, kot sta France Prešeren in Ivan Cankar, stvaritve sodobnih klasikov, sem spada tudi Pahor, kot tudi odlomke sodobnih kakovostnih avtorjev. V slednjo kategorijo bi po njenem mnenju sodil, denimo, Miklavž Komelj.

Med Pahorjevimi deli, ki imajo po njenih besedah tako literarno, jezikovno kot kulturno vrednost, bi uvrstila roman Nekropola, kar je tudi eden od predlogov pobudnikov peticije, v osnovnošolska berila pa bi morali vključiti njegovo slikanico Mali samouk. Literarna zgodovinarka je kritična do zavoda za šolstvo in komisije, ki izbira besedila za berila. Po njenem mnenju pri izbirah namesto strokovnosti vlada t. i. domačnost.

Alma Karlin, ki je sicer pisala v nemščini, v knjigah opisuje zgodbe iz držav, ki jih je obiskala med svojim popotovanjem po svetu med letoma 1919 in 1927. Tudi o njej uradni srednješolski program molči. Foto: BoBo

Avtorji peticije ministrstvu za izobraževanje predlagajo, da ob posodabljanju učnega načrta za slovenščino za četrti letnik gimnazij in srednjih šol – obstoječi je iz šolskega leta 2008/2009 – uvrstijo odlomek iz enega izmed Pahorjevih del, kot so Mesto v zalivu, Nekropola, Spopada s pomladjo, Zatemnitev ali Grmada v pristanu, je razbrati iz besedila peticije.