To je bilo napeto obdobje, vredno prave stripovske pripovedi. Ob nedavnem dnevu reformacije je pomembno poglavje slovenske kulturne zgodovine dobilo svoj strip.

Delo Reformatorji v stripu podpisuje Boštjan Gorenc – Pižama, ilustriral ga je Jaka Vukotič, strokovno oporo pa jima je zagotavljal dr. Kozma Ahačič, ki je tudi avtor spremne besede. Ob 500-letnici rojstva Adama Bohoriča je knjigo izdala založba Škrateljc.

Zgodba o pubertetniški dobi slovenskega knjižnega jezika
“Reformatorji v stripu so odgovor na to, kako lahko spremenimo svet, kako lahko ustvarjamo pomembne mejnike za življenje vseh – in kako so nam veliki ljudje v resnici povsem podobni. Celo če so živeli več sto let pred nami," pravi Ahačič, eden naših osrednjih poznavalcev obdobja reformacije in reformatorskih zapisov. "Hkrati pa je ta strip tudi poročilo o pubertetniški dobi slovenskega knjižnega jezika. O času, ko se je slovenski knjižni jezik že rodil, ni pa še povsem odrastel. V odraslo dobo sta ga namreč popeljali prav knjigi, na nastanek katerih se strip osredotoča: Biblija Jurija Dalmatina in slovnica Adama Bohoriča. Če je bil prevod celotne Biblije za slovenski knjižni jezik matura, potem je bila slovnica Adama Bohoriča maturitetno spričevalo,” dodaja.

Sorodna novica Slovnica je močno okrepila jezikovno samozavest našega prostora

Utiranje poti, ki je pripeljala do današnje slovenščine
Reformatorji v stripu nadaljujejo zgodbo, ki se je začela s projektom Cankar v stripu. Kot pravi Boštjan Gorenc, bi pričujoča stripovska zgodba lahko zavila v več smeri. "Toda ko je Jaka izrisal prvo poglavje, me je navihana lahkotnost risbe, ki je vseeno vseskozi ostajala zvesta obdobju reformacije, navdihnila za šaljiv in parodičen pristop, ki vseeno spoštuje izvirno snov. Upam, da vam je kratkočasno predstavila utiranje poti, ki je pripeljala do slovenščine, kakršno poznamo danes."

Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in drugi reformatorji so ustvarjali v času, polnem zanikovanja znanja. Če se lahko torej kaj naučimo iz zgodbe reformatorjev, je Pižama pred časom dejal za Televizijo Slovenija, je to, da moramo ostati neomajni, da se trudimo, da postanemo veleomikani in pokažemo osebno odgovornost, ki so jo propagirali, z njo pa pomagamo celotni družbi.