Drago Jančar je sicer najbolj prevajan slovenski avtor in tudi dobitnik najprestižnejših domačih in tujih nagrad za literaturo. Lani je denimo prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost; podeljujejo jo za celoten literarni opus evropske avtorice ali avtorja, ki je v mednarodnem prostoru še posebej opažen.

Drago Jančar je med drugim prejel še Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, več Rožančevih in več Grumovih ter evropsko nagrado za kratko prozo. Leta 2018 je za roman In ljubezen tudi prejel četrtega kresnika. S kresnikom so bili nagrajeni še Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) in To noč sem jo videl (2011).

Kakšen je postopek?
Nobelov odbor za književnost vsako leto zbira predloge za nominacije. Svoje predloge lahko posredujejo: švedska in druge akademije ter institucije s sorodnim namenom in poslanstvom, univerzitetni profesorji jezikoslovja in književnosti, dozdajšnji prejemniki Nobelove nagrade za književnost ter predsedniki pisateljskih društev, ki reprezentativno zastopajo literarno produkcijo v svoji državi. (Nihče ne more predlagati samega sebe.) Imena literatov, ki so nato v določenem letu v resnici nominirani za nagrado, švedska akademija razkrije šele po 50 letih.

Drago Jančar je bil za nagrado nominiran že nekajkrat, nazadnje ga je Društvo slovenskih pisateljev predlagalo leta 2018. Ob Jančarju je bil nekajkrat za nagrado predlagan tudi pisatelj Boris Pahor, pred njima pa Dane Zajc, je včeraj poročal časopis Večer.

Kako daleč (lahko) seže glas o slovenski književnosti?
Urednik in pisatelj Andrej Blatnik je eden od tistih, ki verjamejo, da bi imeli Slovenci največ možnosti za Nobelovo nagrado z opusom Draga Jančarja. Po njegovem mnenju "imamo Slovenci definitivno dovolj dobro književnost, da bi se lahko potrdila tudi s to nagrado, a cinični glasovi pravijo, da nam morda manjka nekaj več prevodov izrazitejših avtorjev v švedščino". Blatnik je lani poudaril, da lahko do Nobelove nagrade pridejo avtorji, ki so bolj opaženi v svetu.

"Morda je to malce črnogledo, a za Pahorja se mi zdi, da je bila njegova priložnost zamujena s tem, ko je leta 2002 zmagal Imre Kertesz s podobno temo, kot jo opisuje roman Nekropola (1967). S tem je bila ta politična dimenzija izigrana. (...) V Jančarja pa še lahko polagamo upe, rekel bom skupne upe, ker bi Nobelova nagrada prinesla več pozornosti tudi za druge slovenske avtorje in bistveno utrdila položaj slovenske književnosti v svetu. Jančar je hkrati še vedno v odlični literarni formi. Nagrade, ki jih zadnje čase dobiva v domovini in po svetu, to dokazujejo," verjame.

Majhnost ni ovira
Blatnik prav tako ne verjame, da bi bila pregovorna slovenska majhnost pri spogledovanju z Nobelovo nagrado ovira. "Majhnost tukaj ne izloča. Tudi Islandec Halldor Laxness je leta 1955 dobil Nobelovo nagrado. Je pa res, da v zadnjih letih nagrado dobivajo bodisi predstavniki zelo velikih književnosti in kultur bodisi predstavniki evropskih književnosti. In tako je le še vprašanje časa, kdaj se bo pozornost akademije preusmerila v druge, ne tako velike književnosti in bo tudi Slovenija bolj v središču akademijskega pogleda," je sklenil.

Leta 2020 je Nobelovo nagrado za književnost prejela ameriška pesnica Louise Glück. V obrazložitvi je odbor švedske akademije odločitev utemeljil s pesničinim "nezgrešljivim poetičnim glasom, s katerim z ostro lepoto naredi posameznikovo eksistenco univerzalno".