Leta 1953 v Duvnu rojeni Karahasan je študiral književnost in teatralogijo v Sarajevu. Doktoriral je iz literarne teorije v Zagrebu. Po letu 1993 je bil gostujoči profesor na več avstrijskih in nemških univerzah. Foto: EPA
Leta 1953 v Duvnu rojeni Karahasan je študiral književnost in teatralogijo v Sarajevu. Doktoriral je iz literarne teorije v Zagrebu. Po letu 1993 je bil gostujoči profesor na več avstrijskih in nemških univerzah. Foto: EPA

Karahasanova zgodovinska trilogija Kaj pripoveduje pepel se je z izdajo tretje in zadnje knjige Vonj po strahu letos sklenila tudi za slovensko bralstvo. Osrednje ime trilogije, ki jo sestavljata še Seme smrti (2018) in Tolažba nočnega neba (2020), je slavni srednjeveški perzijski matematik, astronom, filozof in pesnik Omar Hajam. Literarni večer v okviru Fabule pred Fabulo bo danes gostil Klub Cankarjevega doma.

S prevodom Vonja po strahu, sklepnega dela triptiha z naslovom O čem pripoveduje pepel, smo slovenski bralci dobili tudi razlago krovnega naslova romanesknega cikla Dževada Karahasana, ki pripoveduje zgodbo o znamenitem perzijskem filozofu, astronomu, matematiku in pesniku Omarju Hajamu, modrecu, ki je živel na prelomu iz 11. v 12. stoletje, opazoval radikalne verske in politične spremembe, si ustvaril družino, jo izgubil in nazadnje nehote postal še mentor bosenskemu dečku, ki se bo po njegovi smrti in vrnitvi v domačo Bosno izkazal za nosilca celotne pripovedi. Foto: Založba Beletrina
S prevodom Vonja po strahu, sklepnega dela triptiha z naslovom O čem pripoveduje pepel, smo slovenski bralci dobili tudi razlago krovnega naslova romanesknega cikla Dževada Karahasana, ki pripoveduje zgodbo o znamenitem perzijskem filozofu, astronomu, matematiku in pesniku Omarju Hajamu, modrecu, ki je živel na prelomu iz 11. v 12. stoletje, opazoval radikalne verske in politične spremembe, si ustvaril družino, jo izgubil in nazadnje nehote postal še mentor bosenskemu dečku, ki se bo po njegovi smrti in vrnitvi v domačo Bosno izkazal za nosilca celotne pripovedi. Foto: Založba Beletrina

Po besedah prevajalke trilogije Jane Unuk Karahasan Hajamov čas predstavi kot dobo, v kateri so vznikli številni pojavi, značilni za našo sodobnost, kot so ideološki in verski fundamentalizem, terorizem ter vladanje s terorjem in vseprežemajočim strahom.

Teorija pajkove mreže: vladati s strahom
"V Hajamovo življenje je usodno zarezalo prijateljstvo s heretikom Hasanom Sabahom, slovitim starcem z gore, ki je tudi osrednji junak Bartolovega romana Alamut. Potem ko je že v Tolažbi nočnega neba pisatelj predstavil Sabahovo teorijo pajkove mreže (teorijo o sejanju strahu kot načinu doseganja političnih ciljev), v Vonju po strahu Hajam, ostarel in osamljen, vodi notranji dialog z mladostnim prijateljem, ki mu je uspelo svet, v konkretnem primeru perzijsko cesarstvo, preoblikovati po zamišljenem kopitu – tako, da ga prežema vseobvladujoči strah in da se človek v njem počuti kot v pajčevino ujeta, pred pajkovim pogledom otrpla muha," so v sporočilu za javnost navedli besede prevajalke.

Leta 1953 rojeni Karahasan je avtor številnih romanov: Vzhodni divan, Šahrijarjev prstan, Sara in Serafina in Nočni shod ter trilogije Kaj pripoveduje pepel. Piše tudi drame, kratko prozo, eseje ter literarnoteoretska in kritiška besedila. Prejel je številne književne nagrade, med njimi Herderjevo nagrado, vilenico, Goethejevo medaljo Goethejevega inštituta, nagrado Heinricha Heineja in Goethejevo nagrado.

Znani so gosti letošnje Fabule
Festival literature sveta – Fabula bo letos pod sloganom Krhki (ne)močni svet potekal med 4. marcem in 16. aprilom. Z dogodki v živo in po spletu bo gostil vrhunske mednarodne literarne ustvarjalce in ustvarjalke, katerih knjige bodo v slovenskih prevodih izšle pred festivalom.

Odprtje festivala bo 5. marca v Klubu Cankarjevega doma, ko bo gost večera ruski pisatelj Sergej Lebedjev. Ob njem bodo osrednji gostje letošnjega festivala še Mieko Kawakami, Zora del Buono, Marieke Lucas Rijneveld, Dino Pešut, Chimamanda Ngozi Adichie, Didier Eribon, Ivana Šojat, Brina Svit in Maja Haderlap, so še sporočili iz Beletrine.

Fabula pred Fabulo: pisatelj Dževad Karahasan