Knjiga SYRACUSE N.Y. – LJUBLJANA; Pisma Edvarda Zajca Petru Krečiču 1977–2011 je nedavno izšla pri založbi zavoda Delak. Knjigo sta ob dr. Petru Krečiču uredila Dragan Živadinov in Meta Kojc. V knjigi je javnosti prvič predstavljenih 42 pisem, razglednic in elektronskih sporočil, ki jih je v obdobju 34 let Edvard Zajec (1938–2018) poslal svojemu prijatelju v Slovenijo. Žal sta ohranjeni samo dve Krečičevi elektronski sporočili, ki sta prav tako uvrščeni
v knjigo.

Spremljanje razvoja medijske umetnosti v ZDA
Skozi objavljena pisma je razvidno prikazan razvoj medijske umetnosti v ZDA, Zajčevo vzpostavljanje oddelka za računalniško umetnost na univerzi v mestu Syracuse v ameriški zvezni državi New York in "njegov razvoj v ključnih letih formiranja računalniško generiranih konstrukcij v času", piše v uvodniku. Knjižno izdajo uokvirjajo besedila Petra Krečiča, Dragana Živadinova in Marka Kravosa, ki je prijateljeval z Zajcem v času tako rekoč "tržaške ustvarjalne kapsule" v 70. letih minulega stoletja. Kravos je bil tudi urednik Zajčeve knjige INFORMATRIX, ki je leta 1979 izšla pri Založbi tržaškega tiska (ZTT).

"To naše elektronsko medmrežje še vedno diši po Ediju Zajcu"
"Spominjam se večera v Slovenskem klubu v Trstu, ko se je vnela razprava o intelektu in tehnologiji, ki bo umorila umetnost, ki ji bo odvzela naboj družbene odgovornosti pa tudi individualno čustveno podstat. Izračunati težo duha, jo kodificirati in tako obrzdati duhovno energijo z rastri, piksli in kvanti! (...) Take skrbi so prihajale na dan na večeru, posvečenem računalniški grafiki, na debatnem omizju ob izidu Informatrixa," je zapisal Kravos, ki je dodal, da mu "to naše elektronsko medmrežje še vedno diši po Ediju Zajcu: po nekdanjih svetovljanskih bližinah v umetniški tovarišiji."

100 let prve konstruktivistične razstave Černigoja v Ljubljani
Edvard Zajec je bil učenec tržaškega konstruktivista Avgusta Černigoja, ki ga je v prvi polovici 50. let prejšnjega stoletja poučeval likovno umetnost na slovenski gimnaziji v Trstu. Zavod Delak pa prav letos zaznamuje stoletnico prve konstruktivistične razstave Černigoja v Ljubljani. To dejanje v telovadnici srednje tehniške šole na Aškerčevi cesti danes velja za prelomno točko evropeizacije in modernizacije slovenske umetnosti nasploh. Umetniški biografiji Černigoja in Zajca pa sta izrisali pomemben formativni odnos med umetnostjo Trsta in Ljubljane.

Logično nadaljevanje knjige s korespondenco med Zajcem in Rojcem
Glede nastanka aktualne knjižne izdaje, ki je logično nadaljevanje knjige EDVARD ZAJEC PISMA (1980–2018) ALEKSANDER ROJC, ki je izšla leta 2019. Sourednica obeh izdaj Meta Kojc je za MMC povedala, da se je vse začelo po spletu naključij, ko so se "na informansu Tržaški konstruktivistični ambient v Trstu srečali s Tatjano Rojc. V njenem domu smo prepoznali pomembno sliko Edvarda Zajca. Ob pogovoru o sliki se je izkazalo, da je Zajec prijateljeval z njenim bratom, pianistom in skladateljem Aleksandrom Rojcem. Tatjana nas je opozorila, da ima njen brat še vedno shranjeno njuno 30-letno korespondenco. Tako se je vse začelo. Tako se je začelo tudi naše neposredno sodelovanje z Rojcem in Zajcem. Žal sta oba v tem času umrla."

Ob tem je spomnila, da je zavod Delak dobil ime po goriškem gledališkem avantgardistu Ferdu Delaku, prav tako Černigojevem prijatelju. "Tako se je krog sklenil. V prvi knjigi smo od ohranjenih 88 izbrali 22 pisem. Pisma tematizirajo avantgardno glasbo ter računalniško umetnost." V knjigi z naslovom SYRACUSE N. Y. – LJUBLJANA, ki je izšla konec leta 2024, pa so nato objavili zajčeva pisma Krečiču. V obeh so tako objavljena pisma, ki vsebujejo umetnostne "formativne momente" kot zgodovinski vir za razumevanje začetkov računalniške umetnosti, je poudarila sourednica.

Za svetovno zgodovino računalniške umetnosti pomembni zapisi
Po besedah Mete Kojc so ta pisma pomembna najmanj iz treh razlogov. "Najprej za zgodovino umetnosti nasploh, še posebej za svetovno zgodovino računalniške umetnosti, saj vsebujejo opise dogodkov in ljudi tistega časa v Srednji Evropi, ki so pomembni akterji teh umetnostnih gibanj. Pomembna je kot informacija za kulturalizacijo računalnikov in njihovih mehčin," je pojasnila. Kot drugi razlog je poudarila oblikovanje jezika kritičnega reflektiranja računalniške umetnosti in pri tem poudarila, da je Krečič v tem polju odigral osrednjo vlogo: "Že pred skoraj pol stoletja je prek Zajčeve umetnosti začel poglobljeno premišljevati in predavati modele računalniške umetnosti. To so bila, ob besedilih Tomaža Brejca, prvi besedila o računalniški umetnosti nasploh."

Nadalje pa je Peter Krečič izjemno pomemben za zavod Delak, saj z njim sodelujejo že več kot 40 let. "Z največjo stopnjo odgovornosti nam je v Plečnikovi hiši predaval o slovenski historični avantgardi in konstruktivizmu. Predaval nam je o umetnosti, ki izhaja iz racionalističnih pobud, in Edvard Zajec je umetnik, ki izhaja iz razsvetljenstva." Ob tem je Meta Kojc poudarila še, da je Krečič skupaj s Stanetom Bernikom leta 1977 Edvardu Zajcu v Ljubljani postavil prvo razstavo računalniške umetnosti v galeriji Emonska vrata.

Tudi informacije o Zajčevem delu na univerzi v ZDA
Glede ključnih momentov, ki so objavljeni kot dokumenti in dokazujejo pomen Edvarda Zajca kot pionirja svetovne računalniške umetnosti, je sourednica dejala, da bi "najprej opozorila na objavo njegovega besedila v znameniti pariški reviji Leonardo, ki danes izhaja pri MIT Press v Bostonu ter povezuje znanost in umetnost. Ob desetletnici izhajanja revije so leta 1977 povabili Edvarda Zajca, da napiše besedilo o računalniški umetnosti. Pozneje so objavili tudi intervju dr. Petra Krečiča z Avgustom Černigojem v kontekstu Bauhausa in slovenskega konstruktivizma in ni slučajno, da ga je v angleščino prevedel Edvard Zajec."

Po besedah Mete Kojc v aktualni knjigi "najdemo tudi pomembne informacije o Zajčevem pedagoškem delu na univerzi Syracuse N. Y., kjer je bil v začetku 80. let minulega stoletja ključni akter pri vzpostavljanju oddelka za računalniško umetnost, in njegov komentar k razvoju medijske umetnosti v ZDA." Kot je dodala, pa v knjigi ne nazadnje najdemo tudi informacije o omenjeni Zajčevi izjemni knjigi INFORMATRIX, ki jim je bila vzor. "Izdaja INFORMATRIXA je bila za tisti čas nadvse pogumno založniško dejanje," je sklenila Meta Kojc.