V sozaložništvu založbe Maks Viktor je izšel prevod prve od štirih knjig Oriktografija Kranjske ali fizikalno zemljepisje vojvodine Kranjske, Istre in deloma sosednjih dežel avtorja Baltazarja Hacqueta.

 Celostranska ilustracija na začetku prvega zvezka velja za prvo znano upodobitev Triglava. Foto: Založba Maks Viktor
Celostranska ilustracija na začetku prvega zvezka velja za prvo znano upodobitev Triglava. Foto: Založba Maks Viktor
Hacquet poudarja počasen razvoj zgodovine zemeljske površine in zasmehuje poročila iz npr. Geneze. Hkrati se je zavzemal tudi za razvoj kemije, ki bi geologom pomagala pri njihovem delu. Foto: Založba Maks Viktor
Hacquet poudarja počasen razvoj zgodovine zemeljske površine in zasmehuje poročila iz npr. Geneze. Hkrati se je zavzemal tudi za razvoj kemije, ki bi geologom pomagala pri njihovem delu. Foto: Založba Maks Viktor

Prvi del je izšel leta 1778. V njem avtor opisuje podzemne jame, slovensko pogorje in gorovje, okamnine in fosile ter vode in slapove. Celostranska ilustracija na začetku prvega zvezka velja za prvo znano upodobitev Triglava. Narejena je po predlogi kartografa Franca Ksaverja Barage iz leta 1776. Na koncu zvezka je privezan pregledni zemljevid goratega dela Kranjske – od Celovca do Save - s poudarkom na površju in vodovju, so v založbi zapisali v sporočilu za javnost.

"Trdim le to, kar sem sam videl in raziskal"
Baltazar Hacquet je bil eden prvih raziskovalcev slovenskih planin in sosednjih delov Alp. Prvi se je povzpel na Mali Triglav leta 1777 in do ledenika pod Pasterzo leta 1779, dvakrat pa mu je uspelo osvojiti tudi sam vrh Triglava. Velja za enega prvih, ki je poskušal znanstveno opisati Kras in kraške pojave. Kot geolog je Hacquet razvijal samostojne nazore o razvoju zemeljske površine, ki so bili utemeljeni na podlagi kritičnega vrednotenja sočasnih teorij in lastnih izkušenj, hkrati pa se je zavzemal za razvoj kemije, ki bi geologom pomagala pri njihovem delu.

V prvem zvezku tega dela je zapisal: "Jaz trdim le to, kar sem videl, s preudarkom raziskal in natančno opazoval, ne da bi hotel to, kar sem videl in izkusil, predstaviti kot obče-veljavno; nasprotno, jaz se zavedam, kako malo se skladajo splošni sistemi o postanku zemlje do te ure s posameznimi opazovanji in izkustvi." Avtor predvsem poudarja počasen razvoj zgodovine zemeljske površine.

Po študiju medicine v Parizu je bil Hacquet v francoski mornarici navaden vojak, potem ranocelnik in vojaški kirurg. Po koncu vojne leta 1763 je potoval po Evropi in se strokovno izpopolnjeval na Dunaju. Leta 1766 je sprejel službo rudniškega kirurga in porodničarja v Idriji, kamor ga je pritegnilo zlasti Scopolijevo delo. Hitro se je naučil slovenščine in spoznal tudi njena narečja. Nato je deloval v Ljubljani kot predavatelj. Od 1787 je predaval naravoslovje v Lvovu, nato nadaljeval pot v Krakov in se na koncu upokojil na Dunaju. Foto: Založba Maks Viktor
Po študiju medicine v Parizu je bil Hacquet v francoski mornarici navaden vojak, potem ranocelnik in vojaški kirurg. Po koncu vojne leta 1763 je potoval po Evropi in se strokovno izpopolnjeval na Dunaju. Leta 1766 je sprejel službo rudniškega kirurga in porodničarja v Idriji, kamor ga je pritegnilo zlasti Scopolijevo delo. Hitro se je naučil slovenščine in spoznal tudi njena narečja. Nato je deloval v Ljubljani kot predavatelj. Od 1787 je predaval naravoslovje v Lvovu, nato nadaljeval pot v Krakov in se na koncu upokojil na Dunaju. Foto: Založba Maks Viktor

Knjiga je izšla v sozaložništvu založbe Maks Viktor in Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica v nakladi 300 izvodov. Cena dela je 29 evrov. Uredniki so direktor založbe Tomaž Čeč, Marija Hribar in Valentin Schein. Za prevod iz nemščine je zaslužen Primož Debenjak, za prevod iz latinščine Matej Petrič. Pod spremno besedo se podpisujeta Andrej Kranjc in Mihael Brenčič.

Tokratni je prevod že tretjega domoznanskega dela, neprecenljivega za slovensko zgodovino, ki ga je ekipa pod vodstvom direktorice cerkniške knjižnice Marije Hribar in ob podpori Občine Cerknica izdala v zadnjih letih, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Prvi je bil prevod Temeljitega poročila o na Notranjskem ležečem Cerkniškem jezeru Franca Antona von Steinberga, drugo Hidrografska in fizikalna pisma s Kranjske Tobiasa Gruberja, trenutno pa prevajajo Opis na najvišji ukaz Njegovega rimskocesar. in kralj. veličanstva Franca I. raziskanih redkosti narave, ki se nahajajo v vojvodini Kranjski Josepha Antona Nagla. Glavni prevajalec pri vseh projektih je bil Primož Debenjak.