Podpisala je devet romanov, dve zbirki kratkih zgodb in dve esejistični knjigi, dejavna pa je tudi kot scenaristka. Foto: EPA
Podpisala je devet romanov, dve zbirki kratkih zgodb in dve esejistični knjigi, dejavna pa je tudi kot scenaristka. Foto: EPA

To bo prvo delo poljske pisateljice v angleščini po prejemu Nobelove nagrade leta 2018, piše britanski Guardian. V ZDA bo roman izšel februarja 2022 pri založbi Riverhead.

Švedska akademija, ki podeljuje Nobelovo nagrado za književnost, je roman označila za njen magnum opus. V angleščino je roman prevedla Jennifer Croft, ki se strinja, da gre za avtoričin magnum opus.

Sorodna novica Nobelova nagrajenca sta Olga Tokarczuk in Peter Handke

Prehod meja kot oblike življenja
Žirija jo je nagradila za "pripovedno domišljijo, ki z enciklopedično strastjo predstavlja prehod meja kot oblike življenja".

Jakobove bukve, ki obsegajo več kot 1100 strani, pripovedujejo zgodbo o Jakobu Franku, spornem poljsko-judovskem verskem vodji in mistiku, ki je v 18. stoletju ustanovil frankistično sekto. V boju za pravice in emancipacijo Judov vzhodne Evrope je svoje privržence spodbujal, naj presežejo moralne meje.

Sorodna novica Olga Tokarczuk: Jakobove bukve

V judovski skupnosti so bili frankisti preganjani zaradi svojih prepričanj, ki so vključevala odrešenje z orgijskimi obredi. Pozneje je Frank svoje privržence prepričal, da jih je krstila Rimskokatoliška cerkev. Toda ker je še naprej deloval kot njihov vodja, ga je Cerkev za več kot desetletje zaprla zaradi krivoverstva.

Kot je pojasnil angleški založnik Fitzcarraldo Editions, knjiga pripoveduje Frankovo zgodbo "skozi oči tako njegovih privržencev kot tistih, ki so se mu posmehovali", in "prikazuje zapleteno sliko človeka, ki je delil, vendar je imel karizmo in se je vse življenje boril proti zatiranju in dogmi".

Pisateljica je potrebovala telesne stražarje
Roman, ki je v izvirniku izšel leta 2014, je Olgi Tokarczuk prinesel najuglednejšo književno nagrado na Poljskem, nike, in postal uspešnica. Z izjavo, da je Poljska v svoji zgodovini storila "grozljiva dejanja" kolonizacije, pa je pisateljica razjezila desničarske domoljube in bila deležna celo groženj s smrtjo.

Nekaj časa so jo varovali telesni stražarji, ki jih je najel njen založnik."Bila sem zelo naivna. Mislila sem, da bomo lahko pogovarjali o temnih straneh naše zgodovine," je leta 2018 povedala za Guardian.