Knjigo, ki je izšla pri Mohorjevi založbi, bodo predstavili danes v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma.

V delu s polnim naslovom Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora išče Možina odgovore na nekatera vprašanja novejše slovenske zgodovine. Zakaj je med drugo svetovno vojno prišlo do razkola in do bratomorne vojne? Kdo jo je začel? Pod kakšnimi pogoji? Obenem pa zastavlja vprašanje, kakšna je bila dinamika med kolaboracijo, revolucijo in uporom proti okupatorju ter na drugi strani uporom proti partizanom.

"Zelo angažirano revolucionarno nasilje"
"Zelo pomembno in ključno za razumevanje nadaljnjega poteka vojne v Sloveniji je, kaj je bilo prej," je dejal Možina. Njegova knjiga raziskuje, kje vse so se upori proti partizanom zgodili najprej, in pojasnjuje, da je bilo ozadje vsega tega "zelo angažirano revolucionarno nasilje".

Posebna odlika knjige je uporaba do zdaj neznanih oz. neuporabljenih virov, pravi Možina. Gradivo za monografijo je zbiral dobrih dvajset let. Dodaten vir pri pisanju so mu predstavljala pričevanja ljudi, med katerimi so tudi tista iz oddaje Pričevalci na TV Slovenija, katere avtor je.

Do zdaj neznani arhivi
"Za zgodovinarja je nujno, da kritično pretrese različne vire in potem naredi nekakšno sintezo," poudarja. Po njegovih besedah je v Slovenskem razkolu to zelo dobro uspelo, dodaja pa, da je imel obenem nekaj srečnih okoliščin. Uspelo mu je pridobiti arhive, ki so bili do zdaj neznani.

Med njimi je več desetletij zakopan arhiv stražarjev, kjer je našel "prvovrstne dokumente in fotografije vseh treh strani, tako protirevolucionarne in revolucionarne ter celo italijanske".

Razbremenitev nacionalne travme
Možina se je pisanja Slovenskega razkola lotil tudi ob zavedanju novih spoznanj na področju epigenetske znanosti. "Travme naših prednikov se ne prenašajo zgolj v nekih vedenjskih vzorcih, ampak se vtisnejo tudi v genski material. Se pravi, da mi, naša nacija zdaj, podoživljamo travme naših prednikov, čeprav jih sami nismo doživeli," je dejal. Spoznavanje preteklosti na strokoven in argumentiran način je tako po njegovem mnenju pravzaprav naložba v prihodnost, v kateri vidi razbremenitev nacionalne travme.