Prva od sedmih monografij je izšla pri založbi Litera. Avtor je knjigi dodal uglasbitve njegovih pesmi.

Kot je za STA pojasnil Križnar, so Kajuhovo poezijo že med drugo svetovno vojno in po njej uglasbili številnih avtorji in skladatelji različnih generacij, kompozicijskih šol in slogov. Na novo je njegovo poezijo uglasbila tudi kopica sodobnih slovenskih skladateljev, kot so Tomaž Habe, Matjaž Jarc, Andrej Misson in Dina Slama.

Med njimi je največ vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe: zbori in samospevi, ne manjkajo pa niti novodobne uglasbitve, kot so šansoni, pop, rock, partizanski rock, je povedal Križnar. Knjiga je dragocen kažipot po Kajuhovih uglasbenih pesmih, je zapisal recenzent Primož Kuret.

Poezijo je začel objavljati pri 16 letih
Karel Destovnik - Kajuh (1922‒1944) se je rodil v Šoštanju, središču usnjarske industrije v nekdanji Jugoslaviji. V tem delavskem okolju je preživel otroška in mladostniška leta, neenakost in krivice v družbi pa so v njem spodbujale globoko občuteno socialno poezijo, ki jo je začel objavljati že kot 16-letni dijak celjske gimnazije, so zapisali pri založbi.

"Njegova socialna lirika je s svetovno vojno prešla v pesem upora proti fašističnemu okupatorju. S pesmijo je bodril, tolažil in klical k uporu. Kajuhova poezija je bila blizu tistim, ki so se v gozdovih borili, in vsem tistim, ki so trpeli pod sovragom. Njegove pesmi so prebirali in recitirali v gozdovih, zaporih, bolnišnicah, po domovih."

Vključil se je v antifašistični upor
Po dveh letih ilegalnega bivanja v Ljubljani se je kot borec vključil v antifašistični upor, vodil je propagandno skupino v legendarni XIV. diviziji. "Bil je še mladenič, ko je pod streli sovražnikovih vojakov padel v Šentvidu pri Zavodnjah, v bližini svojega rojstnega mesta. Kot pesnik se je za vedno uvrstil med klasike slovenske literature 20. stoletja, kot pesnik, kulturnik, antifašist in partizan pa je bil po vojni odlikovan z redom narodnega heroja," so še zapisali pri založbi.