V nedeljo, 26. septembra, bomo predvajali zmagovalno zgodbo Davorina Lenka. Foto: MMC RTV SLO
V nedeljo, 26. septembra, bomo predvajali zmagovalno zgodbo Davorina Lenka. Foto: MMC RTV SLO

Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars natečaj za najboljšo kratko zgodbo razpisuje že trideset let; nagrada je zdaj dobila tudi ime: lastovka. Letos je na razpis prišlo 531 zgodb, strokovna žirija, ki so jo sestavljali Alojzija Zupan Sosič, Diana Pungeršič in Matej Venier, pa je za najboljšo izbrala zgodbo Violina in žiletke uveljavljenega avtorja Davorina Lenka. Podelitev na Ljubljanskem gradu je pospremila premierno predstavljena skladba Milka Lazarja Simple pieces v izvedbi tria LJD Ensemble, zmagovalno zgodbo Davorina Lenka Violina in žiletke pa so interpretirali Vesna Jevnikar, Jernej Kuntner, Blaž Šef, Matej Zemljič in Klara Kastelec. Podelitev Arsove lastovke

Strokovna žirija je nekaj zgodb uvrstila v ožji izbor. Te bo mogoče slišati v Literarnih nokturnih med 20. in 25. septembrom, v nedeljo, 26. septembra pa bomo predvajali zmagovalno zgodbo Davorina Lenka.

Franjo Frančič: V kraljestvu nove države

Franjo Frančič je leta 1986, dve leti po prvencu Ego trip, veliko pozornost javnosti zbudil s provokativnim romanom Domovina, bleda mati. Od takrat naprej je s številnimi deli za odrasle in mladino – kratkimi zgodbami, romani, pesmimi, radijskimi igrami in dramskimi besedili – natančno izrisal svojo poetiko in tematski okvir – v svojih delih neposredno in brezkompromisno spregovori o družinskih travmah in družbeni neusmiljenosti. S svojimi besedili je večkrat sodeloval tudi na natečaju programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, dvakrat – za zgodbi Dež, dež ... in Pesem embria – ga je žirija nagradila. Letos nagrade sicer ni prejel, ga je pa žirija uvrstila v ožji izbor del, ki so se potegovala za nagrado Arsova lastovka, in sicer s kar tremi črticami. V oddajo smo združili dve: Pekel tu, zdaj ter Strniša, Detela in Feo.
Literarni nokturno – Franjo Frančič: Pekel tu, zdaj; Strniša, Detela in Feo

Brigita Mencigar piše pesmi in kratke zgodbe. Rodila se je leta 1967 na Goričkem, kjer je preživela otroštvo. Beseda jo je, kot pravi, zgodaj zaznamovala; v pripovedih in pogovorih s starim očetom, v prisluškovanju ženskim pogovorom odraslih ob starodavnih, zdaj že izumrlih opravilih (ličkanju koruze, trganju perja, prebiranju fižola ...), v berilih pri mašah in v nenavadnih, s prekmurščino obarvanih besedilih cerkvenih pesmi. Zaznamoval jo je tudi Radio z igrami za otroke, oddajama Lahko noč, otroci in Veseli tobogan. Pri dvanajstih je začela pisati dnevnik, ki ga še vedno piše. O sebi je napisala še: "Leta 1986 sem prišla v Ljubljano, da bi postala pisateljica, pa se mi je, kot je dejal nekdo, vmes zgodilo življenje. Ves čas sem pisala, v glavnem pesmi in vmes kup ljubezenskih zgodb."

Primož Čučnik. Foto: Val 202/Nina Zagoričnik
Primož Čučnik. Foto: Val 202/Nina Zagoričnik

Lani se je udeležila delavnice kreativnega pisanja, na kateri je nastala tudi zgodba Potonika, ki jo je žirija uvrstila v ožji izbor za nagrado Arsova lastovka.
Literarni nokturno – Brigita Mencigar: Potonika

Sabina Halilović končuje magistrski študij na Oddelku za prevajalstvo v Ljubljani. Rada žonglira s slovenskim, angleškim, francoskim in bosanskim jezikom, vmes pa včasih doda še kakšnega. Ajdovska burja jo je iz rojstnega mesta ponesla v različne dele sveta, nekaj časa je živela v Franciji, Veliki Britaniji ter Bosni in Hercegovini. Kot ljubiteljica različnih kultur, običajev in jezikov pa se nikoli ne omejuje le na poznano, temveč odkriva svet skozi potovanja in literaturo. V ožji izbor za lastovko je prišla njena zgodba z naslovom Tujka.
Literarni nokturno – Sabina Halilović: Tujka

Skrivnostna roža Simona Gregorčiča

Poezija, tradicionalna in sodobna
Petnajsti september, dan vrnitve Primorske k matični domovini, smo zaznamovali s primorskim pesnikom Simonom Gregorčičem. Njegova hvalnica Soči, ki je po svoji naravi domovinska pesem, je nedvomno avtorjeva najbolj znana in najbolj pogosto recitirana pesem. Oda Kmetski hiši pa poveličuje malega človeka – kmeta. Interpretira Ivana Percan Kodarin.
Literarni nokturno – Simon Gregorčič: Soči in Kmetski hiši

Govorec daljše, še ne objavljene pesnitve Primoža Čučnika Niti v sanjah, se v treh odlomkih sprehaja med sanjami in stvarnostjo, med srečo in bolečino, med bližino in oddaljenostjo, med zatišjem in viharjem ter med neskončnostjo in hipnostjo. Vse to v dialogu s Pascalom, Breuglovimi slikami, malo tudi O'Haro in še s kom. Interpretira Klemen Kovačič.
Literarni nokturno – Primož Čučnik: Niti v sanjah

Mojstri daljše proze
"Roman Francoski testament Andreïja Makineja kaže nekaj značilnosti pisateljevega opusa, ki doslej obsega osemnajst romanov in ob tem še številne eseje in razmišljanja. Gre za pisateljevo intenzivno in občutljivo odzivanje na današnja in pretekla družbena dogajanja. Pri tem najpogosteje svojo pozornost usmeri na usodo posameznika v totalitarnih režimih," med drugim zapiše avtorica Literarnega večera Cvetka Bevc. Vanj je vključila odlomke iz zgodbe Ujetnika v raju, romanov: Francoski testament, Rekviem za Vzhod, Glasba njegovega življenja, Otočje drugačnega življenja in Življenje drugačnega moškega ter drame Svet po Gabrielu. Dela Andreïja Makineja je prevedla Nadja Dobnik, oddajo pa so oblikovali: dramska igralka in igralca Sara Gorše, Matej Puc in Blaž Šef, napovedovalka Maja Moll, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar in režiserka Ana Krauthaker.
Literarni večer - Andreï Makine

Jorge Luis Borges

Jorge Luis Borges, argentinski pesnik in pisatelj, tudi literarni kritik, prevajalec in predavatelj, se je rodil leta 1899 in velja za enega največjih argentinskih književnikov. Večinoma ga povezujemo z literaturo južnoameriškega magičnega realizma. Slaven je postal še za življenja, dobil je veliko uglednih nagrad, le Nobelove nagrade za književnost ne. V slovenščini beremo Borgesovi poezijo in kratko prozo večinoma v prevodih Aleša Bergerja. Prve pesmi in kratka Borgesova besedila je Berger objavil v knjigi Stvaritelj iz leta 1990. V njej je najti tudi Poskus avtobiografije v prevodu Tadeje Krečič.
Spomini, pisma in potopisi – Jorge Luis Borges: Poskus avtobiografije

Madžarski pisatelj, dramatik in pesnik Mór Jókai je ustvarjal predvsem v drugi polovici 19. stoletja. Bil je izredno plodovit pisatelj, saj njegovo obsežno zbrano delo obsega več kot dvesto knjig. Njegova umetniško prepričljiva beseda ni le pritegnila sodobnih madžarskih bralcev, ampak tudi druge ljubitelje lepe besede po Evropi, med njimi angleško kraljico Viktorijo. Najbolj priljubljen in razširjen roman pa je še danes Zlati človek, ki ga je v slovenščino prevedel Štefan Sedonja.
Literarni večer – Mór Jókai

SPORED LITERARNIH ODDAJ MED 19. SEPTEMBROM IN 26. SEPTEMBROM 2021

19. september
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars) Kurt Tucholsky: Grad Gripsholm (3)
Spomini, pisma in potopisi – 19.30 (Ars) Jorge Luis Borges: Poskus avtobiografije
Literarni nokturno – 23:05 (Prvi) Primož Čučnik: Niti v sanjah
Literarni portret – 22.05 (Ars) Manka Kremenšek Križman september
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 19.15 (Ars) Franjo Frančič: Pekel tu, zdaj; Strniša, Detela in Feo

20. september
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 19.15 (Ars) Brigita Mencigar: Potonika
Literarni večer – 21.00 (Ars) Mór Jókai

21. september
Literarna matineja – 11:05 (Ars) Literarna matineja
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 19.15 (Ars)Sabina Halilović: Tujka

22. september
Literarni večer – 21.05 (Prvi) Claude Esteban: Razpostava vrta in telesa

23. september
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 20.45 (Ars) Miha Zupan: Boginje in hieroglifi

24. september
Izbrana proza – 18.00 (Ars) Roddy Doyle: Ljubezen
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 19.45 (Ars) Franjo Frančič: Plavaj, Matija, plavaj

25. september
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars) Kurt Tucholsky: Grad Gripsholm (4)
Spomini, pisma in potopisi – 19.30 (Ars) Petra Koršič: Moj gost Dane Zajc ...
Literarni nokturno – 23:05 (Prvi) Davorin Lenko: Violina in žiletke
Literarni portret – 22.05 (Ars) Ana Schnabl