Claudia Rankine (1963) spada med najopaznejše sodobne ameriške pesniške glasove. Od leta 1994 je objavila šest pesniških zbirk, ki jih zaznamujeta medžanrska inovativnost in družbena zavzetost. Najbolj znana med njimi je zbirka Državljanka: Ameriška lirika, objavljena leta 2014. Zanjo je Claudia Rankine prejela kar devet pomembnih nagrad (med njimi prestižno nacionalno nagrado Društva knjižnih kritikov v kategoriji poezije, nagrado ameriškega PEN-a in britansko nagrado forward za najboljšo pesniško zbirko). Pesnik Mark Doty je o njenih pesmih med drugim zapisal, da "raziskujejo številne ločnice: neposeljeno ozemlje med poezijo in prozo, besedo in vizualno podobo, med tem, kaj pomeni biti subjekt, in načini, kako nas od zunaj opredeljujejo barva kože, ekonomija in globalna korporativna kultura". Pesmi za Literarni nokturno so iz prvega razdelka zbirke Državljanka, izbral in prevedel jih je Andrej Peric. Interpretira Sabina Kogovšek.

1. maja pred sto tridesetimi leti se je rodil francoski pisatelj in zdravnik Louis-Ferdinand Céline. Njegov pravi priimek je bil Destouches. Poznamo ga predvsem po njegovem prvencu, romanu Potovanje na konec noči, iz leta 1932, ki ga imamo Slovenci v prevodu Branka Madžareviča, kar je poseben dosežek, saj je Céline v njem uporabil tudi pogovorni jezik, neologizme in argó.

Ob okrogli obletnici rojstva se pisatelja spominjamo z odlomkom še ne prevedenega romana Vojna. Našli so ga šele pred tremi leti v avtorjevi zapuščini in ga je naslednje leto, 2022, natisnila založba Gallimard. Céline ga je napisal leta 1934, v njem pa ne varčuje z nazornimi opisi trpljenja prvoosebnega pripovedovalca, ki ima veliko skupnega tudi s pisateljevo osebno izkušnjo vojaka v prvi svetovni vojni. Odlomek za oddajo Izbrana proza je prevedla Tadeja Šergán, interpretira Gregor Zorc.

Cankarjeva nagrada, poklon enemu naših največjih književnikov in priznanje za najboljše izvirno v slovenščini napisano literarno delo preteklega leta, bo podeljena 30. maja v Cankarjevem domu na Vrhniki, prireditev bo mogoče spremljati tudi v neposrednem prenosu na programu Ars. Še predtem lahko v oddajah Literarni nokturno spremljate odlomke iz nominiranih del v interpretacijah dramskih igralcev in igralk. Spomnimo: za nagrado se letos potegujejo Mateja Gomboc z romanom Gorica, Anja Mugerli z romanom Pričakovanja, Pia Prezelj z romanom Težka voda, Denis Škofič s pesniško zbirko Tuskulum in Aleš Šteger z zbirko potopisov Na kraju zapisano.

Sorodna novica Petra Kolmančič: »Moja služba je moj poklic in poslanstvo, knjige in literatura ljubezenska strast"

V oddaji Literarni portret pa Silvija Žnidar predstavlja pesnico Petro Kolmančič, tudi produktivno akterko in producentko na slovenskem literarnem prizorišču. Pri Subkulturnem azilu je leta delovala kot urednica za leposlovje in humanistiko, urejala je knjižno zbirko Frontier, že vrsto let sodeluje tudi pri festivalu Slovenski dnevi knjige v Mariboru, od leta 2002 kot programska koordinatorka, zdaj pa je zaposlena kot vodja literarnih programov javnega zavoda Mladinski kulturni center. Za njeno zgodnjo poezijo so značilne neposrednost, čutnost, upornost, prepletenost z dionizičnimi podobami, pozneje, po letu 2004, ko izide njena zbirka Uvod v poželenje, pa pesnica več pozornosti posveča refleksivnosti, tudi kontemplativnosti.