La Fontaine je napisal dve zbirki basni. Za pripoved in dialog uporablja svobodni verz. Z radoživostjo in moralno etičnimi sporočili poziva k življenjskemu optimizmu in modrosti. Iz La Fontainovega opusa smo izbrali pet basni, ki jih je prevedla Marija Javoršek.
Literarni nokturno - Jean de La Fontaine: Pet basni

Vlado Novak je širšemu občinstvu najbolj poznan po vlogi avtomehanika Gajaša v uspešnici Marka Naberšnika Petelinji zajtrk, preleviti pa se zna tudi v kožo povsem drugačnih likov, kot so advokat Karol Gatnik v filmu Umetni raj, doktor Zdravič v Primeru Feliks Langus, transvestit Balerina v Barabah, paznik Albert v Zvenenju v glavi, Silvijin oče v Traktorju, ljubezni in rock-n-rollu in psihiater Radek v filmu Marko skače. Foto: BoBo
Vlado Novak je širšemu občinstvu najbolj poznan po vlogi avtomehanika Gajaša v uspešnici Marka Naberšnika Petelinji zajtrk, preleviti pa se zna tudi v kožo povsem drugačnih likov, kot so advokat Karol Gatnik v filmu Umetni raj, doktor Zdravič v Primeru Feliks Langus, transvestit Balerina v Barabah, paznik Albert v Zvenenju v glavi, Silvijin oče v Traktorju, ljubezni in rock-n-rollu in psihiater Radek v filmu Marko skače. Foto: BoBo

"Vsako jutro se zbudim, pogledam to svojo reko Dravo in tiste labode in sem srečen."
Vlado Novak je vrhunski filmski in gledališki igralec in odličen interpret umetniške besede. Zaradi njegove interpretacije zaživi marsikatero literarno delo v novi razsežnosti. V oddaji umetnik, ki je odraščal na mariborskem Teznem, interpretira nekaj pesmi po svojem izboru, marsikaj pa tudi pove o sebi. Izbral je pesmi Vladimirja Holana, Georga Trakla, Kajetana Koviča, Toneta Pavčka, Milana Jesiha, Ferija Lainščka, Dragotina Ketteja, Franceta Forstneriča, Branka Rudolfa, Miroslava Slane Mirosa, Gabriele Mistral, Victorja Hugoja in Nazima Hikmeta. Oddajo je leta 2017 pripravil Marko Golja.
Literarni večer - Vlado Novak; večer umetniške besede

"Živel okrog dvatisoč (rojen še med drugo svetovno), okušal dvajsetega stoletja govno, zapustil o tem nekaj rimanih zapisov."
Za pesmi Ervina Fritza, pesnika, komediografa, prevajalca in nekdanjega radijskega kolega so značilne humornost, tudi posmehljivost in bridkost. Njegove verze je v Literarnem nokturnu, ki smo ga posneli leta 2010, interpretiral dramski igralec Zvone Hribar.
Literarni nokturno - Ervin Fritz: Pesmi

Kanadska pripovednica Alice Munro je za svojo mojstrsko izpisano kratko prozo leta 2013 prejela Nobelovo nagrado za književnost. Foto: AP
Kanadska pripovednica Alice Munro je za svojo mojstrsko izpisano kratko prozo leta 2013 prejela Nobelovo nagrado za književnost. Foto: AP

"Millicent, ki je bila v mnogih rečeh pretkana in praktična, je bila po drugi strani tudi trmasto sentimentalna. Vedno je verjela v ljubkost naklonjenosti, ki je eliminirala seks."

Mineva 90 let od rojstva kanadske pisateljice, Nobelove nagrajenke za književnost Alice Munro. Njene kratke zgodbe so pogosto čudaške, avtorica običajno izhaja iz povsem banalnih situacij, a vendar v zgodbah z njenim izjemnim čutom za opisovanje zasijejo življenja likov kot nekaj vsakdanje izjemnega. V zgodbi Resnično življenje avtorica slika življenje ekscentrične Dorrie in njenih sovaščanov, prijateljev, navideznih prijateljev in sovražnikov. Vsi liki v pripovedi so nekoliko nenavadni, a njihove zgodbe so polne temeljnih življenjskih vprašanj, prelomov in zaobljub. Zgodbo je prevedla Lea Flis.
Literarni nokturno - Alice Munro: Resnično življenje

"Ni bil ne samozavesten, kar si je javnost mislila o njem, ne do kraja zaupljiv, kar smo verjeli ob najbolj intimnih srečanjih,"
19. junija 1921 se je v Lahoncih rodil Lojze Filipič, slovenski dramaturg, esejist, kritik in publicist; umrl je še ne štiriinpetdesetleten v Ljubljani. Študiral je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Na začetku petdesetih let je bil umetniški vodja in dramaturg Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, ki je pod njegovim vodstvom med slovenskimi gledališči pridobilo veljavo. Kot dramaturg je med letoma 1955 in 1963 delal v ljubljanski Drami, nato pa je bil vse do smrti izmenično direktor, dramaturg in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega. Napisal je več 100 esejev, člankov, kritik, poročil in študij, urejal publikacije in knjige ter jih opremil s spremnimi besedili. V Celju in Ljubljani je bil urednik gledališkega lista, ki se je pod njegovim vodstvom razvil v pravo strokovno revijo. Izbor Filipičevih dramaturških in drugih spisov je po njegovi smrti izšel v knjigah Živa dramaturgija: 1952–1975 in Gledališče, kultura, družba. Ob stoletnici rojstva Lojzeta Filipiča objavljamo besedilo njegovega prijatelja dramaturga Dušana Moravca, objavljeno v knjigi z naslovom Pričevanja o Lojzetu Filipiču. Akademik Moravec piše, kako sta se s Filipičem spoznala, se družila in reševala zadrege, iz besed pa veje tudi duh časa in gledališkega snovanja v njem.
Spomini, pisma in potopisi - Dušan Moravec: Srečanja in razhajanja

V poeziji se je Radinski zgledoval po Stritarju in Gregorčiču, tudi po Aškercu. Njegove pesmi so posmrtno izšle v zbirki Pesmi ugašajo. Foto: dLib
V poeziji se je Radinski zgledoval po Stritarju in Gregorčiču, tudi po Aškercu. Njegove pesmi so posmrtno izšle v zbirki Pesmi ugašajo. Foto: dLib

"In mi je naprej pripovedovala o tistem kraju, kjer je bil njen izvor oziroma izvir. O dolinah med hribi, kjer pozimi sonce vzide šele malo pred poldnevom in zaide že ob dveh popoldne."
Jasna Blažič (1956) je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz muzikologije in angleškega jezika s književnostjo; leta 1988 je z družino odšla na Dunaj in se v štirih letih, ki jih je tam preživela, posvečala otrokom in pisanju ter objavila nekaj zgodb. Po vrnitvi v Slovenijo se je zaposlila na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani kot profesorica zgodovine glasbe. Od leta 1996 do 2007 so izšle štiri njene knjige: triptih Smrt in angel, zbirka novel Eksil, roman Angeli in volkovi in zbirka črtic Ujemanja. Njeno najnovejše delo pa je daljša zgodba z naslovom Izvir, v katerem podaja sliko nekega poletja, ki ga osemletna deklica z mamo in bratcem preživi pri noni na podeželju. V ospredju je otrok s svojo lastno logiko, ki prizorišča širne planote z njenimi ljudmi, dehtečimi travniki in mračnimi gozdnimi kotanjami odeva v pravljice – v ozadju pa se odvijata že komično-tragičen poskus modernizacije odročne kmetije in dogodek, ki namigne na vse prej kot ubran in nezapleten odnos med dekličinima staršema.
Literarni nokturno - Jasna Blažič: Izvir

"Tudi na tebi, o moje nebo, zvezda za zvezdo ugaša, vendar ne bliža se jutro svetlo, burja se ljuto oglaša."
Danes nekoliko pozabljen pesnik Josip Freuensfeld – Radinski se je rodil 27. maja 1861 na Radinskem vrhu pri Radgoni, umrl pa leta 1893 v Pragi. Šolal se je najprej na ljudski šoli v Veržeju in v enorazredni realki v Ljutomeru. Nato je študiral na mariborskem učiteljišču in postal učitelj. Pisal je predvsem za mladino. V poeziji se je zgledoval po Stritarju in Gregorčiču, tudi po Aškercu. Njegove pesmi so posmrtno izšle v zbirki Pesmi ugašajo. Nekaj Freuensfeldovih pesmi je v Literarnem nokturnu pred leti interpretiral dramski igralec Željko Hrs.
Literarni nokturno - Josip Freuensfeld: Sedem pesmi

"V kopreni dolgočasne vročine popoldneva misel v črkah telegrafira ime mladosti."
Slovenski pesnik Andrej Ciuha se je sprva uveljavil v reviji Mentor, pesmi, ki jih bo v Literarnem nokturnu interpretiral dramski igralec Željko Hrs, pa so vzete iz njegove zbirke Črni in beli biseri. Andrej Ciuha pa ni samo pesnik: od 1. do 31. avgusta bodo v galeriji Stolp na Blejskem gradu na ogled njegova slikarska dela.
Literarni nokturno - Andrej Ciuha: Pesmi

Spored literarnih oddaj med 11. in 17. julijem

11. julij
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Mihail A. Bulgakov: Govoreči pes

Spomini, pisma in potopisi – 19.30 (Ars)
Dušan Moravec: Srečanja in razhajanja

Literarni nokturno – 23:05 (Prvi)
Alice Munro: Resnično življenje

Literarni portret – 22.05 (Ars)
Patricia Highsmith


12. julij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 19.15 (Ars)
Jasna Blažič: Izvir

13. julij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 19.15 (Ars)
Josip Freuensfeld: Sedem pesmi

Literarni večer – 21.00 (Ars)
Pavel Vilikovský: Jaz samo pišem. Z eno besedo: semgrafoman

14. julij
Literarna matineja – 11:05 (Ars)
Pripoved, ki uhaja s poti - z Urško P. Černe o romanu Čigav si Saše Stanišića

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 19.15 (Ars)
Andrej Ciuha: Pesmi

15. julij
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Vladimir P. Štefanec, romanopisec

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 19.15 (Ars)
Mohamed Abdul Moanem: Pesmi

16. julij
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 19.15 (Ars)
Etgar Keret: Katera žival si ti?

17. julij
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
William Makepeace Thackeray: Semenj ničevosti

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 19.45 (Ars)
Herman Vogel - ob 80. obletnici rojstva