Jane Austen, ki danes velja za eno najodličnejših angleških romanopisk, v času življenja ni bila javno priznana kot pisateljica, saj je skladno s takratno prakso avtoric objavljala anonimno. Rodila se je leta 1775 v Steventonu v grofiji Hampshire kot hči pastorja. Leta 1787 je začela pisati kratke novele, verze in osnutke iger. Njeno prvo resnejše besedilo je kratki roman v pismih Lady Susan, sicer pa so danes najbolj znani predvsem romani Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost ter Emma. Umrla je leta 1817 v Winchestru in je pokopana v tamkajšnji katedrali. Foto: Wikipedia
Jane Austen, ki danes velja za eno najodličnejših angleških romanopisk, v času življenja ni bila javno priznana kot pisateljica, saj je skladno s takratno prakso avtoric objavljala anonimno. Rodila se je leta 1775 v Steventonu v grofiji Hampshire kot hči pastorja. Leta 1787 je začela pisati kratke novele, verze in osnutke iger. Njeno prvo resnejše besedilo je kratki roman v pismih Lady Susan, sicer pa so danes najbolj znani predvsem romani Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost ter Emma. Umrla je leta 1817 v Winchestru in je pokopana v tamkajšnji katedrali. Foto: Wikipedia

Profesorica z Univerze v Arizoni Devoney Looser, avtorica knjige The Making of Jane Austen, je v arhivih odkrila dokumentacijo, ki priča, da se je Henry Thomas Austen leta 1840 v Londonu udeležil Svetovne protisuženjske konvencije, ki je imela približno 500 udeležencev.

Vprašanja rase, rasizma in rasne pravičnosti so bila v ospredju v času, v katerem je živela Jane Austen. Ne lotevamo se tematik, ki takrat ne bi obstajale.

Devoney Looser

"Šokiralo me je, ko sem to ugotovila," je Looser komentirala za tiskovno agencijo AP.

"Stališča in dejanja družine so se postopoma korenito spremenili, od splošno znanega sodelovanja pri kolonialnem suženjstvu do protisuženjskega aktivizma, ki pa do zdaj ni bil opažen," piše Looser. "Henry je postal predstavnik Austenov mlajše generacije, ki so se javno zavzemali za politično gibanje, ki bi po vsem svetu ukinilo suženjstvo." Akademičarka sicer omenja že znano dejstvo, da je bil patriarh George Austen poslovno povezan s plantažo sladkornega trsa, a svari, da je stroka to hkrati "prenapihnila" in "premalo pojasnila".

"Vedno me zanimajo nove informacije o avtorjih, ki jih poučujem," je komentirala Patricia A. Matthew, ki predava angleško književnost na univerzi Montclair. "To sicer ne spremeni mojega pogleda na Jane Austen: ko jo berem, ne mislim, da berem nekoga, ki se je dejavno udeleževal debat o trgovini s sužnji. Morda pa bodo pisateljico začeli drugače gledati njeni najbolj goreči oboževalci, ki si pravijo "Janeites" (Janofili). Mislim, da na novo pretresajo svoje dojemanje ne samo Jane Austen, ampak celotne dobe regentstva."

Britanci so pred nekaj leti Jane Austen upodobili na novi izdaji bankovca za deset funtov. Foto: AP
Britanci so pred nekaj leti Jane Austen upodobili na novi izdaji bankovca za deset funtov. Foto: AP

V njenih romanih ne iščite politike
Šest romanov, kolikor jih je Jane Austen napisala v svojih 41 letih življenja, so dela o človeških značajih in odnosih, ne pa o aktualnih političnih dogodkih. Suženjstva se dotakne v delu Mansfield Park in v romanu Emma, kjer je v nekem pogovoru omenjena "prodaja človeškega mesa".

Po epidemiji muzeju Jane Austen grozi zaprtje

Iz osebne korespondence pisateljice vemo tudi, da je rada brala Thomasa Clarksona, ki je bil viden belski borec za abolicijo; to verjetno pomeni, da je prebirala zapise o rasi oz. rasnem zatiranju. Velika Britanija je trgovino s sužnji ukinila leta 1807, od leta 1833 pa je bila – z izjemo nekaterih teritorijev – nezakonita.

Boljše razumevanje zgodovine ali "revizionizem"?
V prvi polovici letošnjega leta je v britanskih medijih precej prahu dvignila vest o načrtih za prenovo stalnega muzeja Jane Austen v Chawtonu, mestu, kjer je živela in pisala približno osem let svojega življenja. Prenovljena razstava naj bi vključevala izsledke raziskav o povezavah družine s suženjstvom, kar je eden od časopisov označil za "revizionistični napad".

"Radi bi osebno zagotovili, da ne bomo in nismo nikoli nameravali zasliševati Jane Austen, njenih likov ali njenih bralcev zaradi pitja čaja," je takrat muzej – ne brez sarkazma – objavil na svoji spletni strani. Čaj je namreč pomemben element britanskega kolonialnega imperija.

Za bralce, ki se tovrstnim raziskavam upirajo, češ da gre za vnašanje modernih perspektiv in polemik v neko zgodovinsko obdobje, pa Devoney Looser odgovarja: "Vprašanja rase, rasizma in rasne pravičnosti so bila v ospredju v času, v katerem je živela Jane Austen. Ne lotevamo se tematik, ki takrat ne bi obstajale."