Nataša Velikonja je sociologinja, pesnica, esejistka, prevajalka. Njen prvenec Abonma iz leta 1994 pa velja za prvo deklarirano lezbično pesniško zbirko na Slovenskem. Foto: BoBo
Nataša Velikonja je sociologinja, pesnica, esejistka, prevajalka. Njen prvenec Abonma iz leta 1994 pa velja za prvo deklarirano lezbično pesniško zbirko na Slovenskem. Foto: BoBo

Dobitnico nagrade za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let je strokovna žirija razglasila na nocojšnji slovesnosti v Mestni knjižnici Kranj. Jenkovo nagrado so tako podelili na obletnico rojstva književnika Simona Jenka.

Pisanje oziroma kakršno koli intelektualno dejanje kot telesna nuja
Velikonja je ob prejemu nagrade povedala, da ji pisanje predstavlja intelektualno dejanje in tudi način politizacije sveta, bodisi kot oblikovanje nekih novih zamišljenih realnosti bodisi kot kritika obstoječe.

"Skladno s svojim močnim občutenjem lastnega bivanja v svetu je pisanje oziroma kakršno koli intelektualno dejanje zame dobesedno telesna nuja. Je, upam, kar pogosta reakcija človeka v družbi, ki ni najbolj prijazna, kjer je ogromno homofobije, rasizma, šovinizma, seksizma, in to je moj način akcije," je poudarila Velikonja.

Po mnenju žirije se na začetku lirska subjektka, ki biva v urbanem okolju, zaznamovanem z individualizmom in hitrimi prehajanji, srečuje z obupom in dvomom. V ospredje postavi svojo ranljivost, spregovori tudi o žalosti. "A prav zmožnost brezkompromisnega spopadanja z lastnim notranjim dogajanjem, z bolečino, praznino in z vsem, kar je prisotno, odpre polje za nastanek novega – za spremembo," je navedla žirija.

Prostor sred križišč, sklop iz zbirke

"Za samoto je potreben pogum,
ne moreš se dolgo strinjati,
ne moreš več deliti malih prigod skupnosti,
ne moreš več pisati o univerzalnosti
izginjanja,
zato živim v mestu, se opominjam,
da najdem prostor sred križišč,
nekateri odhajajo domov, drugi dom še iščejo,
obdobja, desetletja antagonizmov in protislovij,
razmišljam na sprehodu
mimo ljudi, mimo razočaranj in bolečin,
in minevajo, ostajajo za mano.
"

Pesmi v drugem delu nagrajene zbirke izražajo voljo do življenja, željo po iskanju lepega, pri čemer pesnica zapiše, da premalo pišemo o lepoti. "Pretočen pesniški jezik bralca ponese na svojih brzicah v slikovite prostore intime, kjer ljubimka lirski subjektki ves večer popravlja rdeč šal. Kjer ljubezen 'lovi' ali 'odloži trenutek' in se bohoti v vsej svoji silovitosti, tuzemski kompleksnosti in presežnosti," je med drugim še zapisala žirija.

Nagrada, poimenovana po pesniku Simonu Jenku (1835–1869), je stanovska nagrada Društva slovenskih pisateljev, ki jo je tokrat podelilo že 37. leto zapored. Predsednik društva Dušan Merc je poudaril, da je v vseh teh letih skozi sita komisij šlo ogromno pesmi, estetik in poetik ter dosežkov posameznikov. "Gre za celo serijo različnih govoric, diskurzov, odnosov do jezika in do sveta," je dejal.

Sorodna novica Nataša Velikonja: Prostor sred križišč

Kot je dejal kranjski župan Matjaž Rakovec, je bil Jenko eden najvplivnejših slovenskih pesnikov, čeprav je umrl pred 34. letom starosti. Z Jenkovimi dnevi ohranjajo njegovo bogato zapuščino. Sodobni pesniki, ki jim ne manjka ustvarjalnih idej in isker, pa, kot je poudaril Rakovec, nadaljujejo tradicijo slovenskega naroda kot naroda izbrane in lepe besede.

Nominirance in dobitnico nagrade so izbrali izmed 150 knjig
Nagrado ob rojstnem dnevu pesnika Simona Jenka (1835–1869) podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Žirija je tokrat izbirala med približno 150 pesniškimi zbirkami. Štiri nominirance in dobitnico nagrade je izbirala komisija, ki so jo sestavljali predsednica Alja Adam ter Franci Novak, Klarisa Jovanović, Ivan Dobnik in Nina Dragičević kot lanska dobitnica.

Nominirane so bile še pesniške zbirke Aktivistovi zapisi Braneta Mozetiča (Škuc), Orodje za razgradnjo imperija Jerneja Županiča (LUD Literatura) in Selišča Kristine Kočan (Litera). Vse nominirane pesniške zbirke so na nocojšnji slovesnosti tudi predstavili.

Nataša Velikonja, prejemnica Jenkove nagrade