Njen prispevek je bil del dogajanja v Evangeličanskem centru v Murski Soboti, kjer sta se tik pred dnevom reformacije odvila znanstvena simpozija, ki sta posvečena 250-letnici Nouvoga zákona Štefana Küzmiča in 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča. Slednji je bil načrtovan lani, a so ga odpovedali zaradi epidemije covida-19.
Na simpoziju o Bohoriču, ki je potekal v sredo, so govorili Marko Jesenšek, Hotimir Tivadar, Franci Pivec, Nina Horvat, Nina Ditmajer, Branislava Vičar, Franci Just, Fanika Vrečko in Klaudija Sedar.
Na današnjem mednarodnem simpoziju o Nouvem zákonu pa so izsledke predstavljali Vincenc Rajšp, Franci Just, Alojz Jembrih, Martina Orožen, Hotimir Tivadar, Marko Jesenšek, Matjaž Črnivec, Rok Banko, Klaudija Sedar in Leon Novak.
Predavatelji so v svojih prispevkih osvetlili razmere pred 500 leti, tudi čas nastajanja, okoliščine, pomen Adama Bohoriča za slovenski jezik, za slovenski narod in tudi pozneje. Bil je slovenski slovničar, učitelj in eden prvih slovenskih protestantskih piscev. Leta 1584 je izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae), napisano v latinščini. V njej je s pravopisom, oblikoslovjem in skladnjo teoretsko utemeljil obstoj slovenskega jezika. Izdali so jo v Wittenbergu. Pozneje, leta 1987, je delo poslovenil Jože Toporišič.
Na simpoziju so Adama Bohoriča in njegovo delo predstavili v dveh sklopih: Adam Bohorič kot učitelj in slovničar ter sodobna pomembnost prve slovenske slovnice in njena vloga pri pouku slovenskega jezika in književnosti.
Nekatera doslej nepoznana dejstva
Ob Bohoričevi obletnici so raziskovalci odkrili tudi nekatera doslej nepoznana dejstva, med njimi, da Bohorič ni bil rojen leta 1520, ampak vsaj štiri ali pet let pozneje, ter da ni umrl v izgnanstvu oziroma pregnanstvu konec 16. stoletja neznano kje v Nemčiji, ampak zanesljivo v Ljubljani leta 1601 ali 1602.
Prvi del je v sredo potekal v Ljubljani, kjer so poudarili, da je bila protestantska misel, ki je bila od 16. stoletja v Sloveniji prisotna ves čas, pri Adamu Bohoriču nadgrajena tudi s humanistično mislijo. Humanizma se je navzel med študijem v Wittenbergu pri Melanchthonu in Flaciusu Illyricusu in ga prinesel v slovenski prostor.
Popoldne je potekal v Evangeličanskem centru še mednarodni simpozij ob 250-letnici Nouvega Zakona, prevoda Nove zaveze Svetega pisma v prekmurščino. Izšel je leta 1771, iz grščine je prevod v prekmurščino pripravil Štefan Küzmič in s tem "prekmurskim Slovencem poklonil knjigo vseh knjig, jeziku pa postavil normo," je pojasnila jezikoslovka Klaudija Sedar. Posebno pozornost so namenili posodobitvi prekmurske nove zaveze in psalmov, to je projekt, ki pravkar poteka. Gre namreč za prenos Küzmičevega jezika, da ga bo mogoče brati v današnji živi govorici.
Slovesnost ob dnevu reformacije
Klaudija Sedar bo slavnostna govornica tudi v Evangeličanski cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti, kjer bo zvečer potekala slovesnost ob dnevu reformacije. Pripravljajo jo soboška občina, Evangeličanska cerkev v Republiki Sloveniji in soboška podružnica Slovenskega protestantskega društva Primoža Trubarja. V kulturnem programu bosta nastopila Monika Kammerlander z violino in Jernej Mazej za orglami, oba predavatelja na salzburškem Mozarteumu.
Kot je povedal evangeličanski škof Leon Novak, bo slavnostno bogoslužje ob dnevu reformacije 31. oktobra in ga bo prenašala tudi Televizija Slovenija, z njo pa bodo zaznamovali tudi 30 let samostojnosti Slovenije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje