Franc Ksaver Meško se je namreč rodil v vasi Ključarovci v Svetem Tomažu pri Ormožu. Zavodi, društva ter druge ustanove v Ormožu in Svetem Tomažu se mu bodo poklonili z več dogodki.

Za svojega ga imajo tudi Korošci
Dogodki bodo v Prlekiji – delno pa tudi na Koroškem – potekali med januarjem in novembrom. Meška imajo namreč poleg Prlekov za svojega tudi Korošci, saj je bil dolgoletni župnik v župniji Sele v občini Slovenj Gradec.

Med dogodki ob Meškovem letu bodo filmski večer, spletni kviz za otroke, likovni in literarni natečaj za otroke in mlade, medgeneracijsko branje Meškovih del, različne razstave in delavnice. Osrednja dogodka bosta oktobra: simpozij o Mešku in predstavitev knjige o njem, ki jo pripravlja Ciril Ambrož.

Topline polno mehko pisanje
Franc Ksaver Meško je bil ob Ivanu Cankarju v času okoli leta 1960 najbolj prevajan v tuje jezike med slovenskimi književniki. Največ njegovih del je prevedenih v ukrajinščino, češčino, slovaščino, švedščino, nemščino in angleščino. Meško se je še posebej uveljavil kot mladinski pisatelj, s svojim razgibanim opusom pa je vplival tudi na ustvarjanje drugih rojakov, med drugim Miška Kranjca, Antona Ingoliča in Prežihovega Voranca. V slovenskem slovstvu se je po njegovih liričnih črticah Ob tihih večerih (1904) in Mir božji (1941) uveljavil literarni pojem meškovstvo, s katerim zaznamujemo mehko pisanje, ki je polno topline.

Zaprt med prvo in drugo svetovno vojno
Meško, ki se je rodil 28. oktobra 1874, je začel pisati že v gimnaziji, najprej pesmi, nato tudi prozo. Teologijo je študiral v Mariboru in v Celovcu. Z literarnimi prispevki je sodeloval v Ljubljanskem zvonu, Domu in svetu ter v drugih revijah in listih, njegove knjige pa so izhajale predvsem pri Slovenski matici in Mohorjevi družbi.

Napisal je tudi več dramski del z domoljubno, kmečko in versko vsebino ter številne črtice, novele, legende, eseje, potopise in osebne spomine. Avstrijske oblasti so Meška med prvo svetovno vojno zaprle, zaprt je bil tudi med drugo svetovno vojno, potem pa pregnan na Hrvaško. Po koncu vojne se je vrnil v svojo župnijo na Sele v občini Slovenj Gradec, kjer je umrl 11. januarja 1964.