Strokovna žirija v sestavi Primož Vitez, Tina Kozin in predsednik Aljaž Krivec je izbrala zmagovalno zgodbo tega anonimnega natečaja, v ožji izbor pa uvrstila še štiri zgodbe, ki jih bo Radio Slovenija odkupil.

Natečaj za najboljšo kratko zgodbo je lani dopolnil okroglih 30 let. Foto: ARS
Natečaj za najboljšo kratko zgodbo je lani dopolnil okroglih 30 let. Foto: ARS

Za lastovko je žirija izbrala zgodbo z naslovom Pod barvami na sliki (šifra: ZILA), v ožji izbor pa so se uvrstile še zgodbe Babica (šifra: Zeljnata glava), brez naslova (šifra: grlica), brez naslova (šifra: Sadika) in Senčna meja (šifra: 200 pages pour la Sténographie).

Avtorji oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora naj čim prej, najpozneje pa do 9. avgusta, z izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo prek e-naslova ars@rtvslo.si in pripišejo svoje podatke. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bodo razglasili na slovesnosti 15. septembra, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe.

Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 11. do 14. septembra v oddaji Literarni nokturno na Prvem in Tretjem programu Radia Slovenija – programu Ars. V oddajah bodo razkrita tudi imena avtorjev iz ožjega izbora.

Estetski jezik in presunljive podobe zmagovalne zgodbe
V utemeljitvi izbora zmagovalne zgodbe je strokovna žirija zapisala: "Pod barvami na sliki je pretresljivo besedilo o staranju in spominu, ki se odvija v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje. Široki plan predstavlja okolica domačije in vasi, ki počasi izginja, s tem pa zgodba poleg izrazito intimnega vpelje še družbeni komentar. Prepletanje obeh ravni pripovedi poteka na naraven način, s čimer zgodba uspešno prikazuje prepletenost protagonista z okoljem oziroma celo usode protagonista z usodo okolja. Izbrana kratka zgodba je kljub nekaterim močno poudarjenim metaforičnim elementom napisana v enakomernem ritmu, zaznamujeta pa jo tudi estetski jezik in presunljive podobe."

Ob tem so člani žirije poudarili še, da bi zgodba "z izbiro tematike in odločitvijo, da se jo predstavi tako skozi zasebno kot družbeno prizmo, zlahka zdrsnila v pretirano razlagalnost in neposrednost, a opravka imamo z veščim pisanjem, ki v besedilu poudarja poetično plat, z vidika možnih interpretacij pa nam pušča proste roke."

Sorodna novica Dobitnik Arsove lastovke za najboljšo kratko zgodbo je Davorin Lenko

Lani izdana zvočnica Valovi kratkih zgodb
Natečaj za najboljšo kratko zgodbo je lani slavil 30 let. Ob jubileju so pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Arsom izdali zvočno knjigo Valovi kratkih zgodb, ki prinaša 36 interpretacij zmagovalnih stvaritev. "Na začetku leta 1992 je imel natečaj še kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je, v skladu z oddajo Literarni nokturno, v kateri predstavljamo izbrane zgodbe, osredotočil na eno samo – vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, in na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina," je ob izdaji povedal urednik literarnih oddaj Matej Juh.

Natečaj in zvočnica sta po njegovih besedah "hkrati poklon kratki prozi in spodbuda za njeno ustvarjanje, saj ta zaradi hitrega ritma življenja postaja vse bolj priljubljena. Po knjigi z enakim naslovom, ki smo jo izdali ob 25-letnici natečaja in v kateri smo zbrali najboljše zgodbe do vključno leta 2016, prinaša zvočnica 36 vrhunskih interpretacij zmagovalk, skupaj z zgodbo Violina in žiletke Davorina Lenka – Arsovo lastovko, kot smo ob 30. jubileju poimenovali nagrado."