Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je vest iz Švedske pospremil z besedami: "Presrečen dan – vsekakor za avstrijsko književnost in za književnost na splošno." Na Poljskem pa se danes prav tako veselijo Nobelove nagrade za Olgo Tokarczuk.

Poljska pisateljica Olga Tokarczuk je Nobelova nagrajenka leta 2018, njen avstrijski kolega Peter Handke pa je letošnji lavreat. Foto: AP

Tisti, ki je opravičeval vojne zločine, je dobil Nobelovo nagrado, medtem ko je država sodelovala pri popolni diskreditaciji resničnega junaka našega časa, Juliana Assangea

Slavoj Žižek

Handke pohvalil pogum "dobrih ljudi" v Akademiji
Po Van der Bellnovih besedah je Nobelovo nagrado prejel "avtor, čigar tihi in prodorni glas že desetletja odslikuje svetove, kraje in ljudi, ki ne bi mogli biti bolj fascinantni", kot je njegove besede povzela avstrijska tiskovna agencija APA.

Handke "osvetljuje vmesne prostore bivanja in subtilno opisuje občutke in mišljenje svojih likov. V preprostem, a vendar edinstvenem tonu dovoljuje bralkam in bralcem, da vstopijo v njegov svet in jezik," je poudaril Van der Bellen in dodal, da so lahko Handkeju zelo hvaležni.

Nobelova nagrajenca sta Olga Tokarczuk in Peter Handke

Handke, ki živi na obrobju Pariza, je v prvem odzivu na ugledno priznanje dejal, da je "po vseh prepirih" v zvezi z njegovim delom presenečen, da ga je švedska akademija izbrala. Dodal je še, da gre za "pogumno potezo". "To so dobri ljudje," je poudaril.

Za avstrijskega zunanjega ministra Alexandra Schallenberga, ki je pristojen tudi za EU, umetnost, kulturo in medije, ter avstrijsko kanclerko Brigite Bierlein je Nobelova nagrada za Handkeja "zelo zasluženo in cenjeno priznanje za izjemen literarni talent". "Handke se je dotaknil več generacij bralk in bralcev," sta sporočila v izjavi za javnost.

Prva avstrijska dobitnica Nobelove nagrade za književnost Elfriede Jelinek se je na novico, da je Nobelovo nagrado za književnost prejel njen pisateljski kolega, odzvala z navdušenjem. "Čudovito! Vsekakor bi jo lahko dobil že pred menoj," je povedala za agencijo APA. Po njenem mnenju je bil skrajni čas, da je Handke dobil Nobelovo nagrado. Veseli jo tudi, da je nagrado prejel nekdo, "na katerega bodo v Avstriji končno ponosni".

"Bolj kot kadar koli prej potrebujemo javne intelektualce, ki so sposobni pokončno stopiti v bran človekovim pravicam v boju proti brezbrižnosti in cinizmu naših političnih vodij. Handke ni tak človek.

Hari Kuzru

Novica je razveselila tudi celovškega založnika Lojzeta Wieserja. Handkeja je označil kot "največjega prenovitelja jezika iz protislovja te dežele". Kot je še povedal, je nenavadno naključje, da je dvojezični avtor nagrado dobil prav na dan spomina na obletnico plebiscita, 10. oktober, kot tudi to, da bo v Mestnem gledališču Celovec ravno nocoj premiera njegove drame Ura, ko nismo ničesar vedeli drug o drugem. Pri založbi Wieser je sicer izšlo več Handkejevih del.

Sporna podpora Miloševiću
Nobelova nagrada Handkeju danes sproža veliko pozitivnih odzivov, medtem ko se je pisatelj, dramatik, pesnik in esejist tako z deli kot tudi s svojimi dejanji v preteklosti večkrat izkazal za spornega. Zaradi svojih prosrbskih stališč med vojno v nekdanji Jugoslaviji in zagovarjanja nekdanjega srbskega voditelja Slobodana Miloševića je ostal tudi brez kakšne od literarnih nagrad. Njegova stališča so naletela na neodobravanje in kritiko tudi v Sloveniji.

Peter Handke je še leta 2014 pozival k ukinitvi Nobelove nagrade za književnost, češ da gre pri vsem skupaj za "lažno kanonizacijo" književnosti. Foto: Reuters

Prah je dvigovala predvsem reportaža, ki jo je o svojem potovanju v Srbijo za Süddeutsche Zeitung Handke spisal leta 1996. V njej je pod vprašaj postavil medijsko prikazovanje Srbije kot agresorja v vojni na Balkanu. "V želji, da bi vojno približali svojim strankam, tuji časopisi od Tima do Nouvel Observateurja neprestano slikajo Srbe kot zlikovce in muslimane kot klasične pozitivce," je med drugim zapisal. Reportaža je izšla po pokolu v Srebrenici.

Po Natovem bombardiranju leta 1999 je Handke zopet stopil v obrambo Srbiji. V nastopu na srbski televiziji je komentiral, da bi si "želel biti srbski ortodoksni menih v boju za Kosovo", nato pa tegobe Srbov primerjal s preganjanjem Judov (pozneje se je sicer opravičil za primerjavo s holokavstom). Leta 2006 se je udeležil Miloševićevega pogreba in v svojem nagovoru poudaril, da je "bil blizu Jugoslaviji, blizu Srbiji, blizu Slobodanu Miloševiću".

Še podpira ukinitev nagrade?
Mimogrede, Peter Handke je še leta 2014 pozival k ukinitvi Nobelove nagrade za književnost, češ da gre pri vsem skupaj za "lažno kanonizacijo" književnosti. "Nobelovo nagrado bi bilo končno enkrat treba ukiniti," je izjavil v pogovoru za avstrijski časopis Die Presse, češ da ne ceni odločitev švedske akademije – pa čeprav nagrada človeku prinese "trenutek pozornosti, kakih šest strani v časopisih". Je šlo morda takrat še za rahlo grenkobo spregledanega nominiranca? "Seveda to človeka moti, greš si na živce, ker razmišljaš o tem. Tako zelo nevredno je tega, in hkrati tudi sam nisi vreden tega."

Med kritiki odločitve o podelitvi Nobelove nagrade Handkeju je slovenski filozof Slavoj Žižek. V odzivu za britanski časnik The Guardian je spomnil na zgoraj navedeno izjavo o "lažni kanonizaciji književnosti" in poudaril, da letošnja nagrada "dokazuje, da je imel prav".

"To je Švedska danes," je nadaljeval Žižek. "Tisti, ki je opravičeval vojne zločine, je dobil Nobelovo nagrado, medtem ko je država sodelovala pri popolni diskreditaciji resničnega junaka našega časa, Juliana Assangea," je dodal. Ob tem je ocenil, da bi se morali v odzivu zavzeti za to, da Handke ne dobi Nobelove nagrade za književnost in da Assange dobi Nobelovo nagrado za mir.

Jezni odziv ameriškega PEN-a
"Globoko obžalovanje" nad izbiro Handkeja za Nobelovo nagrado je v izjavi za javnost izrazila celo ameriška veja pisateljskega združenja PEN. "Osupli smo ob izbiri pisatelja, ki je svoj glas uporabil za izpodbijanje zgodovinskih resnic in javno podporo povzročiteljem genocida, kakršna sta bila nekdanji srbski predsednik Slobodan Milošević in vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić," je zapisala predsednica Jennifer Egan. "Zavračamo sklep, da si pisatelj, ki je vztrajno izražal dvom o temeljito dokumentiranih vojnih zločinih, zasluži nagrado za svojo "jezikovno iznajdljivost". V času naraščajočega nacionalizma, avtokratskih voditeljev in vsesplošnih dezinformacij po vsem svetu si svet književnosti zasluži kaj boljšega. Globoko obžalujemo sklep Nobelovega odbora za književnost."

Ameriški PEN: "Zavračamo sklep, da si pisatelj, ki je vztrajno izražal dvom o temeljito dokumentiranih vojnih zločinih, zasluži nagrado za svojo "jezikovno iznajdljivost". V času naraščajočega nacionalizma, avtokratskih voditeljev in vsesplošnih dezinformacij po vsem svetu si svet književnosti zasluži kaj boljšega." Foto: Reuters

Odločitev švedske akademije, da nagrado podeli Handkeju, je na neodobravanje naletela predvsem v Bosni in Hercegovini in na Kosovu. Bosanski igralec Nermin Tulić, ki so ga med obleganjem Sarajeva med vojno v BiH-u huje ranili bosanski Srbi, je na Twitterju objavil smeška, ki bruha.

"Miloševićev občudovalec in negativec je dobil Nobelovo nagrado za književnost ... Kakšni časi ...," pa je v odzivu zapisal profesor mednarodnih odnosov v Sarajevu Emir Suljagić, ki je preživel pokol v Srebrenici. Podoben je tudi naslov članka v kosovskem dnevniku Koha Ditore: "Oboževalec Miloševića, dvojnik negativca, prejme Nobelovo nagrado za književnost."

"To je skrajno žaljiva izbira," je tvitnil nekdanji zunanji minister Kosova Petrit Selimi. "Kaj sledi? Nobelova nagrada za mir Asadu?"

Med znanimi imeni, ki so obsodila dodelitev nagrade Handkeju, je med drugim romanopisec Salman Rushdie; kritike se vrstijo tudi v svetovnem tisku.

Leta 1999 je Salman Rushdie v Guardianu Handkeja razglasil za drugouvrščenega v bitki za naslov "mednarodnega bebca leta". Nominacijo so mu prinesle "strastne apologije genocidnega režima Slobodana Miloševića". (Na prvo mesto lestvice se je uvrstil igralec Charlton Heston, ki je bil glasen podpornik orožarskega lobija.) Danes je Rushdie izjavil, da nima komentarja, da pa "stoji za tem, kar je takrat napisal." Foto: Reuters

Britansko-indijski pisatelj Hari Kunzru verjame, da je Handke izjemen pisatelj, ki pa "združuje globok uvid in šokantno etično slepoto". "Bolj kot kdaj koli prej potrebujemo javne intelektualce, ki so sposobni pokončno stopiti v bran človekovim pravicam v boju proti brezbrižnosti in cinizmu naših političnih vodij. Handke ni tak človek."

Sicer pa se je Handkeju v preteklosti zaradi političnih stališč odreklo že več njegovih nekdanjih prijateljev in kolegov. Leta 2008 je pisatelj Jonathan Littell pripomnil: "Že mogoče, da je fantastičen pisatelj, kot človek pa je moj sovražnik ... kreten je." Alain Finkielkraut ga je označil za "ideološko pošast", Susan Sontag pa je komentirala, da je Handke zaradi svojih izjav o vojni na Balkanu "opravil" pri svojih nekdanjih prijateljih v New Yorku.

Olgo Tokarczuk je vest o nagradi dohitela v Bielefeldu v Nemčiji, kjer ima danes predavanje. Foto: Reuters

Poljska pisateljica še v šoku
Olga Tokarczuk
je ob novici, da prejme prestižno priznanje, doslej povedala le: "Tega še nisem čisto dojela." Dodala je, da je zadovoljna, da je Handke, ki ga še posebej ceni, prejel nagrado sočasno kot ona. "Čudovito je, da švedska akademija ceni srednjeevropsko književnost," je po poročanju AFP-ja še povedala za poljski časnik Gazeta Wyborcza.

Dela Olge Tokarczuk v izložbi njene matične založbe – Wydawnictwo Lliterackie – v Krakovu. Foto: AP

Pisateljici so se na Poljskem poklonili tudi predstavniki oblasti. Poljski predsednik Andrzej Duda je po pisanju poljske tiskovne agencije PAP ob razglasitvi Olge Tokarczuk za Nobelovo nagrajenko dejal, da je danes velik dan za poljsko književnost. Spomnil je, da gre za drugo poljsko avtorico, ki je prejela to prestižno nagrado. Pred njo je to namreč leta 1996 že uspelo pesnici Wislawi Szymborski.

Prav tako je nagrajenki čestital poljski premier Mateusz Morawiecki, ki je izrazil navdušenje nad tem, da je poljska književnost tako visoko cenjena v svetu. Poljski kulturni minister Piotr Glinski pa je poudaril, da je Olga Tokarczuk dokaz, da ima poljska kultura pomembno mesto v svetu. Na Twitterju je čestital pisateljici za uspeh in dodal, da se čuti v tem trenutku obvezan vse njene knjige ponovno prebrati.

Oba nobelovca za književnost povezana s Slovenijo