V Prežihovi bajti na Preškem Vrhu, ki je Kuharjevi družini pomenila prvi lastni dom, je od leta 1979 urejen spominski muzej. Koroški pokrajinski muzej v sodelovanju s Prežihovo ustanovo danes ob obletnici pisateljevega rojstva med 11.00 in 17.00 vabi posameznike in družine na brezplačni ogled Prežihove bajte.

Prežihova bajta, prislonjena ob Preški Vrh, je od leta 1979 odprta za javnost kot spominski muzej, posvečen pisatelju Lovru Kuharju – Prežihovemu Vorancu. To je značilna koroška stavba malega kmeta
Prežihova bajta, prislonjena ob Preški Vrh, je od leta 1979 odprta za javnost kot spominski muzej, posvečen pisatelju Lovru Kuharju – Prežihovemu Vorancu. To je značilna koroška stavba malega kmeta "bajtlerja". Z notranjo razporeditvijo prostorov hiše in "štiblca" je tipična predstavnica hiš s črno kuhinjo ter je zato tudi etnografsko zelo zanimiva. Foto: BoBo

Epidemiološke okoliščine letošnjega dogodka niso preprečile, le preselile na splet
Strokovni del tokratnega tradicionalnega "srečanja" pri Prežihovi bajti bo letos potekal prek spleta. Ob 18.00 bodo na Youtubovem kanalu Koroškega pokrajinskega muzeja predvajali predavanje Igorja Grdine z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU.

Pahor: Zaznamovanje 100. obletnice koroškega plebiscita bo dan, pomemben za vso Evropo

Letošnja osrednja tema srečanja je "100 let plebiscita in uporniškega, požganiškega samorastništva". Prežihovo poznavanje načina življenja in njegova politična dejavnost v času pred plebiscitom in po njem sta po navedbah Koroškega pokrajinskega muzeja odločilno vplivala na izoblikovanje njegovega političnega nazora in vsebino njegove literature.

"Dogodek, ki je grobo zarezal v večstoletno življenjsko okolje in način življenja prebivalcev ob meji, je pisatelj z romanom Požganica ohranil kot opomin in dediščino," so zapisali pri muzeju.

Današnjo obletnico Prežihovega rojstva bodo na Koroškem zaznamovali tudi ljubitelji filatelije. Na pošti 2390 Ravne na Koroškem bo v uporabi priložnostni poštni žig, ki ga je Koroško filatelistično društvo v sodelovanju s Prežihovo ustanovo pripravilo ob letošnji 70. obletnici smrti pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca. Izdali so tudi ilustrirano dopisnico. Filatelistični sklop zaokroža še priložnostna filatelistična razstava Jožeta Kebra na pošti na Ravnah na Koroškem.

Prežihov Voranc oz. Lovro Kuhar je bil pisatelj samouk. Ustvarjati je začel leta 1909 s črticami iz delavskega, kmečkega in potepuškega življenja. Foto: MMC RTV SLO/zgodovina.si
Prežihov Voranc oz. Lovro Kuhar je bil pisatelj samouk. Ustvarjati je začel leta 1909 s črticami iz delavskega, kmečkega in potepuškega življenja. Foto: MMC RTV SLO/zgodovina.si

Osrednji predstavnik slovenskega socialnega realizma
Prežihovega Voranca
(1893–1950) kot pisatelja slovenska literarna zgodovina uvršča med predstavnike socialnega realizma. Literarno pot je začel leta 1909 s črticami iz delavskega, kmečkega in potepuškega življenja. Zbrane so v knjigi Povesti, ki jo je izdal še pod svojim pravim imenom Lovro Kuhar. Sledijo njegove najbolj znane novele o življenju preprostih ljudi, kot sta Boj na Požiralniku in Odpustki, v katerih je opisal izjemne posameznike, ki so v sporu z okoljem.

Osrednji pripovednik socialnega realizma je postal z romanom Požganica, v katerem je upodobil boj za svobodo Koroške, vojnim romanom Doberdob in romanom Jamnica, s katerim je prikazal podobo življenja v rodnih Kotljah. Zadnji umetniški vrh so avtobiografske črtice Solzice, ena najlepših slovenskih mladinskih knjig. Pisal je tudi potopise (Od Kotelj do Belih Vod, Borba na tujih tleh) ter zgodovinsko-politične brošure in članke.