Večina v knjigarnah unovčenih bonov, znanih kot BON21, je tako šla za nakup knjig – od domačega in tujega leposlovja do priročnikov ter strokovne literature.

Z Mladinske knjige so za MMC sporočili, da v zadnjem tednu v svojih knjigarnah zaznavamo povečanje prodaje, ki je sicer "običajno ob koncu šolskega leta, ko se začne prodaja učbenikov in šolskih potrebščin", letos pa je ta zaradi izteka veljavnosti teh bonov poskok izrazitejši. O absolutnih prodajnih številkah še ne morejo govoriti, saj večinoma še niso na voljo oziroma so v obdelavi. A so dodali, da jih je "malce presenetilo, da ljudje bonov večinoma niso unovčili za nakup učbenikov, ampak pretežno za knjige". Poudarili so, da glede na to, da je bilo mogoče BON21 porabiti za marsikaj, so "veseli, da želijo ljudje z njim kupiti prav knjige".

Pri Mladinski knjigi so dodali, da v svojih knjigarnah v tem tednu ne zaznavajo posebnih trendov. "Tudi v tem tednu, ko ljudje unovčujejo bone, se najbolj prodajajo knjige, ki so bile že prej v vrhovih lestvic. V zadnjih nekaj letih nas veseli uspešna prodaja knjig domačih avtorjev, kot so Aljoša Bagola, Miha Šalehar in v zadnjih mesecih tudi Irena Štaudohar, pri knjigah za otroke pa denimo knjige Anje Štefan," je še sporočila Maja Lihtenvalner iz založbine službe za stike z javnostmi.

V knjigarnah Felix založbe Učila se je proti koncu junija prodaja vsak dan izrazito povečevala, prav zadnji dan pa je bila tudi do desetkrat večja od povprečja, je za MMC povedala direktorica založništva Mojca Benedičič. Po njenih besedah se je prodajalo čisto vse, a je ob tem opomnila, da so se za bone lahko kupovale samo tiskovine in ne druge knjigarniške stvari. Kot je povedala, so "danes vse knjigarne popolnoma izropane".

Najbolj prodajana knjiga v knjigarnah Felix je bil roman Konča se z nama, ameriške avtorice Colleen Hoover, ki jo je v slovenščino prevedla Petra Brecelj. Tej sledijo številni naslovi s področja stvarne literature, med njimi na primer Kako razmišljati manj francoske psihoterapevtke Christel Petitcollin v prevodu Špele Žakelj.

"Opazili smo izrazito povečan obisk dijakov in študentov, za katere naj bi veljalo, da jih branje ne zanima. S tem se je tudi povečal nakup knjig v angleškem jeziku," je še dodala Mojca Benedičič.

Z založbe Beletrina so sporočili, da je unovčevanje bonov seveda tudi pri njih pozitivno vplivalo na prodajo, saj če ta teden letošnjega leta primerjajo z istim časom lani, je bila prodaja desetkrat večja. "Kupci so bone radi unovčevali tako v naši spletni kakor v fizični knjigarni, pri čemer se nam zdi posebej zanimiv zelo širok nabor naslovov, ki so jih kupovali. V času od 27. do 30. junija smo prodali kar 285 različnih naslovov," je za MMC povedala vodja marketinga Mateja Arnež.

Sorodna novica Dino Pešut: Če bi se zares poglobili v analizo, bi najbrž spoznali, da je vsaka družina nesrečna

Pri Beletrini so največje zanimanje v tem tednu zaznali za novi roman Draga Jančarja Ob nastanku sveta, Mursko sago Ferija Lainščka, Očetovega sinka hrvaškega književnika mlajše generacije in letošnjega gosta Fabule Dina Pešuta ter za Belega volka Irene Svetek. Po besedah vodje marketinga te založbe je bilo poleg zmagovalne peterice na lestvici 20 najbolje prodajanih knjig v tem času med drugim opaziti veliko priljubljenost preostalih knjig, ki so izšle v okviru letošnjega festivala Fabula, in domačega leposlovja, predvsem nagrajenega.

Tako kot cene drugih življenjskih dobrin so v zdajšnji vsesplošni draginji poskočile tudi cene učnega gradiva za osnovne šole. Založniki so cene zvišali v povprečju za deset odstotkov, podražile so se tudi preostale šolske potrebščine.

V založbi DZS so vsesplošni draginji prilagodili cene svojih učnih gradiv zgolj na manjšem segmentu, v povprečju za sedem odstotkov. Kot je za STA povedal Gregor Božnik iz DZS-ja, so cene zvišali prav vsi založniki, in sicer različno, v povprečju ocenjujejo nekje za 10 odstotkov. Ob tem je navedel eno od osnovnih šol, kjer pet delovnih zvezkov različnih založb za 6. razred danes stane 87,20 evra, lani je stal 80,05 evra, torej za iste delovne zvezke bodo morali starši odšteti dobrih sedem evrov več. Božnik je kot glavni razlog za dvig cen navedel soočanje z zelo zaostrenimi razmerami na trgu surovin in energentov. "Rast cen papirja je enormna, med 40 in 100 odstotki. Poleg tega se spoprijemamo tudi s pomanjkanjem surovin in posledično daljšimi dobavnimi roki. Podražili so se tudi transportni stroški in skladiščenje," je dejal.

Starši poravnavajo račune z vsemi plačilnimi sredstvi, vključno z gotovino in boni 21. Te koristijo za nakup učbenikov, delovnih zvezkov in knjig. Resnejši porast koriščenja so zaznali že v prvi polovici junija, v drugi polovici pa se zadeve samo še stopnjujejo, je dejal. Po njegovem mnenju lovijo zadnje trenutke, saj so v zadnjih nekaj dneh imeli pravi naval. "Tako se zadnje dni dobri dve tretjini učbenikov in delovnih zvezkov prodata s koriščenjem bonov 21, kar je poseben izziv tako za starše, kot naše prodajno osebje," je še pripomnil Božnik.

Z Založbe Rokus Klett so sporočili, da so bili z letom 2022 primorani dvigniti cene gradiv v povprečju za 7,9 odstotka. Direktorica založbe Maruša Dejak je za STA kot glavni razlog za višje cene navedla povišanje proizvodnih stroškov za 47 odstotkov pri nabavi surovin, cen skladiščenja za 63 odstotkov, distribucije za 7,2 odstotka in energentov za dobrih 85 odstotkov.

Primerjava cen kompleta petih samostojnih delovnih zvezkov Radovednih pet skupaj s prilogami in praktičnim gradivom za naravoslovje in tehniko, ki ga pri Založbi Rokus Klett tržijo v kartonski škatli in se ga od vseh kompletov za 5. razred največ uporablja, se je podražil za sedem evrov ter po novem stane 75 evrov. Pri Mladinski knjigi so sicer nekatere zvezke podražili za skoraj 50 odstotkov, učbenike za med 10 in 20 odstotkov, a cene vsega, denimo delovnih zvezkov, učbenikov in šolskih potrebščin utegnejo do začetka novega šolskega leta še narasti, so še dodali v knjigarni Konzorcij.

V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije si vseskozi prizadevajo za brezplačno osnovnošolsko izobraževanje, k čemur sodijo tudi vsa učna gradiva, vključno z delovnimi zvezki.

Na ta način bi država znova prevzela nadzor nad cenami in kakovostjo gradiv v celoti. S tem bi država znova prevzela tudi odgovornost za kakovostno javno šolo, ki naj bo tudi cenovno enakopravnejša, je za STA dejala predsednica zveze Lara Romih. Po njenih besedah starši namreč že dlje časa opažajo "velike razlike med šolami glede stroškov šolanja, česar v javni osnovni šoli, ki je obvezna in naj bi bila brezplačna, ne bi smelo biti".

Predsednica zveze je poudarila še, da so nekatere šole s primerjavo cen istovrstnih posameznih gradiv za namene potrjevanja cen delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv na seji sveta staršev sporočile, da za nekatera gradiva ostaja cena nespremenjena, nekatera pa so se podražila od enega do štirih evrov.