Potopila se je tudi v fantazijski svet Franka Herberta, Neila Gaimana in Walterja Moersa, ki podpisujejo dela Peščeni planet, Nordijska mitologija in 13 1/2 življenj kapitana Sinjedlakca.

Vonnegutove zbrane zgodbe so pred dobrim letom izšle pri newyorški založbi Seven Stories Press. Foto: Založba Sanje

600 strani prinaša 51 zgodb
Prva polovica Vonnegutove kratke proze v prevodu Branka Gradišnika na okoli 600 straneh prinaša 51 zgodb, ki so razdeljene v tematske sklope z naslovi Vojna, Ženske, Znanost in Romantika. Vsakega izmed sklopov spremlja komentar urednikov, avtorjevih življenjskih prijateljev Dana Wakefielda in Jeroma Klinkowitza, spremno besedo pa je dodal Dave Eggers.

Vonnegutove zbrane zgodbe so pred dobrim letom izšle pri newyorški založbi Seven Stories Press. Druga polovica s 47 zgodbami bo v slovenskem prevodu izšla do konca prihodnjega leta.

Ko je oglaševalski denar ušel k televiziji ...
Vonneguta (1922–2007) kot zgodbopisca skorajda ne poznamo. Največ zgodb je napisal v mlajših letih, ko si je z njimi lahko služil kruh, saj so polakirane družinske revije tistega časa take zgodbe, s katerimi so poživljale vsakokratno glavno temo številke, dobro plačevale. V 60. letih, ko je oglaševalski denar ušel k televiziji, se je posvetil pisanju romanov, je zapisano na platnicah knjige.

Angleški pripovednik Neil Gaiman v lani objavljenem delu Nordijska mitologija, ki ga je v slovenščino prevedla Polona Glavan, obuja starodavne nordijske mite. Foto: Založba Sanje

Ameriški pisec znamenite Klavnice 5 (1969) je "edini genij, ki je razumljiv vsem", ki pa nikoli ni prejel Nobelove nagrade za literaturo ali mir, je Gradišnik dejal na današnji predstavitvi.

Eden najboljših znanstvenofantastičnih romanov vseh časov
Peščeni planet ameriškega pisatelja Franka Herberta (1920–1986), ki je izšel leta 1965, je po mnenju številnih eden najboljših znanstvenofantastičnih romanov vseh časov. V slovenščino ga je prelil Igor Harb, ki je povedal, da ne izhaja iz nekih pravljic o potovanju skozi vesolje, ampak se usmerja v ekologijo in razvoj človeka kot takega.

Dogajanje je postavljeno v daljno prihodnost, na puščavski planet, kjer neka substanca omogoča potovanje skozi vesolje in podaljšuje življenje, kar je alegorija za nafto. Avtor je veliko črpal iz kultur Bližnjega vzhoda, in če ga Američani in Britanci primerjajo z Gospodarjem prstanov, ga lahko v slovenskem prostoru po Harbovih navedbah vzporejamo z Alamutom.
Leta 1984 je David Lynch po romanu posnel istoimenski film, ki ima danes kultni status, v nastajanju pa je tudi nov film, ki ga bo režiral avtor Iztrebljevalca 2049 in Prihoda Denis Villeneuve.

Dogajanje je postavljeno v daljno prihodnost, na puščavski planet, kjer neka substanca omogoča potovanje skozi vesolje in podaljšuje življenje, kar je alegorija za nafto. Foto: Založba Sanje

Miti o Odinu, Thoru in Lokiju
Angleški pripovednik Neil Gaiman v lani objavljenem delu Nordijska mitologija, ki ga je v slovenščino prevedla Polona Glavan, obuja starodavne nordijske mite. Mite o Odinu, Thoru in Lokiju "napne v romaneskni lok, ki se začne z nastankom legendarnih devetih svetov, polnih podvigov božanstev, škratov in velikanov, nevihtnih udarcev Thorovega kladiva ter Lokijevih pretkanih ukan". Dogajanje doseže vrhunec v Ragnaroku, somraku bogov in rojstvu novega časa in ljudi.

Poklon Cankarjevi založbi
S knjigo 13 1/2 življenj kapitana Sinjedlakca nemškega avtorja Walterja Moersa se Založba Sanje po besedah njenega direktorja in urednika Roka Zavrtanika poklanja Cankarjevi založbi, saj je delo "v velikem slogu" s prevodom Darka Dolinarja objavila že leta 2000.

Kot je dejala urednica pri založbi Andreja Udovč, knjiga bralca popelje po drzni odisejadi pustolovščin sinjedlakega medveda skozi pravljično deželo Zamonijo, pri tem pa ga vodi Deus X. Machina, ki mu zaupa, da je življenje preveč dragoceno, da bi ga prepustili usodi. "S sinjim peresom lahko podčrtamo, da so pustolovščine pri Walterju Moersu naravnost poezija," je poudarila.