Ottessa Moshfegh, leta 1981 rojena ameriška pisateljica iz okolice Bostona, je hčerka priseljencev prve generacije – oče Farhoud prihaja iz Irana, mama Dubravka iz nam bližjega Zagreba. Velja za enega najizvirnejših glasov sodobne ameriške proze. Foto: Amazon
Ottessa Moshfegh, leta 1981 rojena ameriška pisateljica iz okolice Bostona, je hčerka priseljencev prve generacije – oče Farhoud prihaja iz Irana, mama Dubravka iz nam bližjega Zagreba. Velja za enega najizvirnejših glasov sodobne ameriške proze. Foto: Amazon

Borut Kraševec je obogatil prevodno književnost z vrsto prevodov iz ruščine, med drugim s prevodom Bratov Karamazovih, lani se je predstavil kot odličen romanopisec s prvencem Agni, v Literarnem nokturnu pa se bo predstavil kot mojster kratke kratke pripovedi. V oddaji z naslovom Dan spomina so prostori, ki jih naseljujejo zgodbe o spominjanju in življenjskih ciklih, zemlja, zelenjavni vrt ter njegove prebivalke, rastline, volovsko srce!

"Začneš kot majhen človek in končaš kot majhen človek," se zaveda pisateljica Yasmina Reza, ki je roman Lepotica Anne - Marie, z letnico 2020, napisala v obliki monologa ne več mlade ženske, nekdanje gledališke igralke. V odlomku, ki ga je prevedla Tadeja Šergan, prebrala pa Sabina Kogovšek, se pripovedovalka duhovito spominja svoje mladosti, moža, staršev … Pisateljico in dramatičarko Yasmino Reza z naših odrov poznamo predvsem po uprizoritvah predstav Art, Naključni človek, En španski komad in Bog masakra.

Po odkritosti in nekonvencionalnem humorju slovi pisateljica Ottessa Moshfegh, ki je z romanom Moje leto počitka in sprostitve, izdanem leta 2018, danes pa že kultnim, literarno pokrajino razgibala s svojo izvirnostjo, drznostjo in nenavadnostjo. Je svojevrstna meščanska črna komedija, postavljena v prestižno jedro Manhattna, trpka, a hkrati nadvse zabavna prvoosebna pripoved osirotele mlade ženske, ki si poskuša odpočiti od vseh težav sveta tako, da se loti poskusa celoletne hibernacije s konjskimi odmerki pomirjeval in uspaval. S svojim pisateljskim izrazom Ottessa Moshfegh, spominja na Shirley Jackson, Flannery O'Connor in Charlesa Bukowskega.

Precej bolj resen ton pa veje iz dela Privolitev. Kaj pravzaprav pomeni privolitev, ko mladi um še odkriva svet? Je odnos med odraslim moškim in mladostnico lahko enakopraven? In kakšna popotnica za življenje je tak odnos? V oddaji Spomini, pisma, potopisi vas vabimo k poslušanju odlomkov iz romansirane avtobiografije francoske pisateljice in urednice Vanesse Springore, nekoč ene izmed mladoletnih ljubic priznanega francoskega pisatelja Gabriela Matzneffa. Pripadnik francoskih intelektualnih krogov, prijatelj državnikov, gost pogovornih oddaj, v kultni francoski oddaji L'Apostrophe prizna, da ga privlačijo les moins de seize ans, mlajše od šestnajstih let. Odlomek je izbrala in prevedla Nastja Virk.

Francoska pisateljica in urednica Vanessa Springora je v romansirani avtobiografiji z naslovom Privolitev popisala svoje razmerje z danes 84-letnim pisateljem Gabrielom Matzneffom; v času njune
Francoska pisateljica in urednica Vanessa Springora je v romansirani avtobiografiji z naslovom Privolitev popisala svoje razmerje z danes 84-letnim pisateljem Gabrielom Matzneffom; v času njune "zveze" je imela 14 let. Foto: AP

V oddaji Izbrana proza spoznavamo irskega pisatelja Donala Ryana in njegov roman Vrteče se srce, ki je kot prvenec prejel več pomembnejših nagrad. V dveh poglavjih spregovorita nekvalificirani gradbeni delavec, priseljenec, ki ne razume besed v novem okolju, njihov pomen pa, ter deklica, ki ji starši zaradi eksistenčne stiske prav tako ne morejo vedno razložiti vsega, kar v gnevu izrečejo. Besedilo interpretirata izjemna igralec in igralka, Primož Pirnat in Sabina Kogovšek, roman je prevedla Alenka Ropret.

Na odprtem morju je zbirka kratke proze avstrijske pisateljice srednje generacije Bettine Balaka, rdeča nit, ki zgodbe povezuje, pa sta vprašanji etike in svobode.
Uvodna zgodba Titanik s popisom zgodb protagonistov na mojstrski način predstavi mehanizme delovanja totalitarne vladavine. Botanik, genetik, agronom in geograf Nikolaj Ivanovič Vavilov, ki je v času med vojnama spadal med najpomembnejše botanike na svetu, leta 1940 pa je bil zaradi 'protisovjetske dejavnosti' obsojen na smrt. Umrl je v zaporu v Saratovu, ki je tudi dogajalni prostor zgodbe. Tu v Vavilovo življenje vstopi namestnik direktorja zapora, ki si v skladu s položajem seveda prizadeva, da bi zapornika uničil. Kljub na videz pokončni drži pa skozi dogajanje spoznamo tudi njegovo bolj človeško plat. Pri tem igra pomembno vlogo njegova žena, ki jo seznani z Vavilovo zgodbo. Ženi se Vavilov zasmili, zato moža kljub splošnemu pomanjkanju občasno prosi, naj mu v zapor odnese hrano, s čimer v njem sproži notranji konflikt. Odlomke je izbrala in prevedla Maruša Mugerli Lavrenčič.

"Tako kot ne verjamem v virtualno spolnost, ne verjamem v knjigo, ki je ne morem držati v rokah"

Janis Ritsos (1909–1990), klasik sodobne grške poezije, je ustvaril domala nepregleden opus: napisal naj bi kar sto sedemnajst knjig poezije, s čimer naj bi trikrat prekosil celoten obseg Iliade in Odiseje. Pisanje poezije je za Ritsosa že zgodaj postalo nuja, v avtorjevih verzih pa se zrcali tudi njegova razgibana in vse prej kot lahka življenjska pot. Zaznamovalo jo je veliko izgub, do določene mere pa tudi Ritsosovo politično udejstvovanje. Avtorjeva poezija ne glede na to, ali raste iz intimizma ali družbenih tem, ohranja svoje nedoumljivo, neizgovorljivo jedro – tisto torej, kar poezijo naredi za poezijo. V Literarnem nokturnu bo predvajan izbor avtorjeve poezije iz let 1960–1961, ki je v prevodu Jelene Isak Kres izšel v knjigi Korenine sveta.

Strasten bralec, avtor skoraj erotičnih del o knjigah, kot sta tudi v slovenščino prevedeni Zgodovina branja in Knjižnica ponoči, argentinsko-kanadski pisatelj in esejist Alberto Manguel, je bil v mladosti med srečneži, ki so brali tedaj že oslepelemu Jorgeju Luisu Borgesu, z leti pa si je tudi sam ustvaril velikansko knjižnico. Vabimo vas, da v Literarnem nokturnu prisluhnete odlomku iz knjige Knjižnica ponoči, ki ga je prebral Brane Grubar.

Literarne oddaje med 18. in 24. aprilom

Nedelja, 18. april
14.05 (Ars) Humoreska tega tedna: Emil Filipčič: Skrivnost užitka
18.05 (Ars) Spomini, pisma in potopisi: Vanessa Springora: Privolitev
19.50 (Ars) in 23.05 (Prvi) Literarni nokturno: Borut Kraševec: Dan spomina
22.05 (Ars) Literarni portret: Bettina Balaka: Titanik

Ponedeljek, 19. april
19.15 (Ars) in 23.05 (Prvi) Literarni nokturno: Janis Ritsos: Korenine sveta

Torek, 20. april
19.15 (Ars) in 23.05 (Prvi) Literarni nokturno: Janko Ferk: Konec tihožitij
21.00 (Ars) Literarni večer: Michel Leiris: Ob 120. obletnici rojstva

Sreda, 21. april
19.15 (Ars) in 23.05 (Prvi) Literarni nokturno: Alberto Manguel: Knjižnica ponoči

Četrtek, 22. april
19.15 (Ars) in 23.05 (Prvi) Literarni nokturno: Bernhard Schlink: Bralec
21.05 (Prvi) Literarni večer: Mark Avrelij: Biti ali ne biti norec

Petek, 23. april
19.15 (Ars) in 23.05 (Prvi) Literarni nokturno: Dekameron C-19: Fiametta – Leonora Flis: Nenavaden dan

Sobota, 24. april
18.00 (Ars) Izbrana proza: Emanuelle Richard: Razpadanje
19.45 (Ars) in 23.05 (Prvi) Literarni nokturno: Carson McCullers: Odsevi v zlatem očesu