Dr. Boris Furlan, ugleden slovenski pravnik in razumnik, je bil leta 1947 na montiranem Nagodetovem procesu obtožen vohunstva in rušenja nove ureditve ter obsojen na smrt, potem pomiloščen na dvajset let zapora in po štirih letih samice zaradi šibkega zdravja pogojno izpuščen.

Foto: Založba Beletrina
Foto: Založba Beletrina

Oddaja Pisave
27. 3. ob 22.40
TV SLO 1

Njegova hčerka Staša je leta 1945, sluteč totalitarno naravo novega režima, za vedno zapustila domovino in odšla v ZDA. Dopisujeta si oče in hči, kaznjenec in študentka filozofije, ki ju druži ljubezen do rodu, družine, znanja, filozofije in vere. Njuna pisma so polna čustvene topline, hkrati pa posredno govorijo o trpljenju po krivem obsojenega posameznika, ki so mu v totalitarnem režimu odvzete vse človekove in državljanske pravice. O njunih pismih, ki so dragocen zgodovinski dokument, v oddaji Pisave pripoveduje publicistka in zgodovinarka Alenka Puhar, urednica knjige in avtorica spremne besede. Alenka Puhar poudarja, da je Boris Furlan v ta pisma vložil vso dušo in vse srce. Pisanje pisem je zanj pomenilo, da se nekomu lahko izpoveduje, seveda ob upoštevanju cenzure. Tako on kot hčerka Staša sta vedela, da oblastniki vsa pisma berejo in da iščejo najmanjšo pretvezo, da bi ga znova poslali v zapor. Urednica knjige še dodaja, da se veličina človeka meri po tem, v kako strašnih okoliščinah je zmožen ohraniti svoje človeško dostojanstvo. Kar je Boris Furlan izpovedal in prelil v besede, je spomenik človeški notranji moči, ki v njem ni popustila do zadnjega diha.

O pismih Borisa Furlana in Staše Furlan Seaton ter o romanu Lada Kralja

V nadaljevanju oddaje bomo ob 85. obletnici rojstva Lada Kralja (1938–2022) predstavili avtorjev poslednji roman Ne bom se več drsal na bajerju. V njem je pisatelj upodobil dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej, prizorišče dogajanja pa je ljubljanska Šiška, kraj pisateljevega otroštva.

Foto: Založba Beletrina
Foto: Založba Beletrina

Mojstrski preplet komičnega in tragičnega prinaša eno samo spoznanje, spoznanje o tem, kako velik absurd je vojna. Večplastni roman prinaša nazorno podobo okupirane Ljubljane in njenih prebivalcev, v vseh detajlih in zgodovinsko-etnoloških posebnostih zaživita Zgornja in Spodnja Šiška. Lahko rečemo, da je pisatelj ljubljanski Šiški, kraju svojega otroštva, vdahnil dušo in ji podelil vlogo ene od protagonistk romana. Toliko človeške topline, presunljive tragičnosti in duhovite ironičnosti najdemo v redkokaterem delu, ki odslikava konkreten zgodovinski čas. Noben politični režim, ki tepta človekovo svobodo, si ne zasluži spoštovanja, nam govori pisatelj. Sijajen spoj izvrstne psihologije likov, erudicije, dokumentaristično-realističnih in slikovito metaforičnih prvin, uvršča poslednje delo Lada Kralja med najboljše romane, napisane v zadnjem času pri nas.

Knjigi Skozi gosto noč in Ne bom se več drsal na bajerju sta izšli pri založbi Beletrina.