Kratke zgodbe nagrajenke so prevedene v pet jezikov in predvajane kot radijske igre. Foto: Ema Berdnaz
Kratke zgodbe nagrajenke so prevedene v pet jezikov in predvajane kot radijske igre. Foto: Ema Berdnaz

Bouharaoua je sodobna ustvarjalka v vseh pomenih besede. Svoje umetniško delo je prešila z družbeno dejavnostjo – kot aktivistka, feministka, organizatorica, kulturna delavka in producentka. Kot ustanoviteljica in koordinatorica nevladne organizacije Skribonauti oblikuje in vodi literarne in umetniške programe za zapornike in zapornice na Hrvaškem. Eden od rezultatov projekta je tudi kratkoprozna zbirka Nastavi priču (Nadaljuj zgodbo), ki je prejela nagrado za socialno inovacijo SozialMarie 2021.

Njena prva knjiga kratkih zgodb Jesmo li to bili mi (Smo bili to mi), za katero je prejela več nagrad, je postjugoslovanska, povojna proza generacije 80. let, ki svojo eksistenco, fluidno identiteto, odnose in vrednote odkriva v močno prekarizirani družbi izkoriščevalskega kapitalizma in brezglavega potrošništva. Njena pisava je poetična, psihološko poglobljena, a neposredna in stvarna, beremo v utemeljitvi. Iz njenega umetniškega delovanja z marginaliziranimi skupinami sta nastala tudi dokumentarna filma Prosti vikend in Pravica do dela.

Njene kratke zgodbe so bile večkrat objavljene, prevedene v pet jezikov in kot radijske igre predvajane po hrvaškem nacionalnem radiu. Bouharaoua je tudi ena od šestih regionalnih avtorjev, ki so sodelovali v projektu skupnega pisanja dnevnika z naslovom 2020, ki so ga izdale založbe Fraktura iz Hrvaške, Booka iz Srbije in Antolog iz Makedonije.

Trenutno pripravlja svoj prvi roman Kratka zgodovina modre in priredbo scenarija Ali smo bili to mi, po katerem bo produkcijska hiša Wolfgang and Dolly posnela celovečerni film.

Festival Vilenica se je sicer začel v Ljubljani, z več dogodki pa bo segel tudi na Kras. Letos je posvečen vprašanju begunstva in identiteti znotraj jezikov. Foto: Ivo Štefanič
Festival Vilenica se je sicer začel v Ljubljani, z več dogodki pa bo segel tudi na Kras. Letos je posvečen vprašanju begunstva in identiteti znotraj jezikov. Foto: Ivo Štefanič

SEP podeljuje pisateljsko nagrado za mlade avtorje na mednarodnem literarnem festivalu Vilenica v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev. Podeljujejo jo v želji, da bi tako pripomogli k promoviranju mlade generacijo pisateljev in ji pomagati pri širjenju njihovega dela s prevodi v jezike članic SEP-a. Nagrada predvideva prevod dela avtorja oziroma avtorice v slovenščino in še en jezik držav SEP-a po izbiri dobitnika.