Dragan Velikić, Veronika Simoniti

Knjižna dela gosta oddaje Dragana Velikića so prevedena v več kot petnajst jezikov, izhajajo v visokih nakladah, nagrajujejo jih kritiki in po njih množično segajo bralci. Dragan Velikić je pisatelj velikega formata, portretist srednjeevropskega prostora, kartograf utripa človeškega srca na prelomnicah osebnih biografij in družbenih pretresov.

Napisal je enajst romanov, več zbirk kratke proze, esejev in kolumn. V slovenščino je prevedenih sedem njegovih del; najnovejše med njimi je roman Preiskovalec, v katerem nas pisatelj popelje v Pulj, kjer je preživel otroška in najstniška leta. Pisatelj bo v oddaji odstrl pogled v svojo poetiko, v kateri se prepletata avtobiografija in fikcija, ter spregovoril o pomenu lastne življenjske izkušnje, iz katere zajema navdih za pisanje.

Od junija 2005 do novembra 2009 je bil Dragan Velikić na predlog takratnega zunanjega ministra, tudi pisatelja, Vuka Draškovića, veleposlanik Republike Srbije in Črne gore v Avstriji. Bil je eden vodilnih kritikov Miloševićevega režima, danes pa svoja kritična mnenja objavlja v številnih tujih časopisih in revijah. Živi v Beogradu kot svobodni umetnik. Foto: Milovan Milenković
Pisave
Oddajo Pisave pripravlja Alenka Zor Simoniti, ogledate pa si jo lahko danes ob 22.50 na 1. programu Televizije Slovenija.

V Preiskovalcu se osrednja družinska zgodba prepleta z usodami več protagonistov, predvsem z usodo družinske sosede, Grkinje Lizete. Fabulativni fragmenti ustvarjajo zgodbe v zgodbah, sedanjost prehaja v preteklost, iz šestdesetih in sedemdesetih let nas pisatelj popelje v prvo polovico dvajsetega stoletja na življenjskih poteh od Soluna prek Dunaja do Trsta in hrvaške Istre.

Odhajanje, premikanje, potovanje ...

Tisto, kar povezuje junake Velikićevih romanov, je odhajanje, premikanje iz kraja v kraj, potovanje. Pisatelj zapiše, da je njegovo ozemlje vagon. Beograd, Budimpešta, Dunaj, Trst, München, Hamburg, Berlin – to so koordinate prostora, kamor protagonisti potujejo, da bi zapustili politično zavoženo domovino, da bi pozabili na lastno izgubljenost, na družinsko preteklost, na propadle ljubezni, da bi odkrili nekaj novega, uresničili svoja hrepenenja.

"Knjiga je najpomembnejše mesto srečevanja z drugimi kulturami"

Velikić je pravi demokrat. Kot razberemo iz romana Preiskovalec, mu je mati že v otroštvu vcepila ljubezen do spoštovanja reda, kulture, pravil igre. Z odporom ga navdajajo družbene anomalije, kot so nemorala, hinavščina, koruptivnost, pogoltnost in prostaškost. O teh pojavih v srbski družbi, pa tudi v svetu, piše v kolumnah za tednik Nin. Vrednote, na katere prisega, je ves čas čutiti tudi v njegovi literaturi, a avtor presega stereotipe, ne moralizira, ne presoja in ne deli pokroviteljskih nasvetov, ampak niza zgodbe, ki govorijo o kompleksnosti človeške eksistence, časa in prostora. Branje njegovi del je estetsko doživetje. V izbrušenem slogu ima vsaka beseda svoje mesto. Velikić je mojster prispodob, metafor, besednega ritma, zvočnosti in romaneskne zgradbe. Njegov zaščitni znak so življenjska avtentičnost, inteligenten humor in pretanjena psihološka karakterizacija likov.

Novi roman Veronike Simoniti

V drugem delu oddaje bo svoj novi roman predstavila Veronika Simoniti, ki se z vsakim novim delom izraziteje vpisuje v sodobno slovensko prozo in ki jo prek prevodov vse bolj spoznavajo tudi na tujem. Knjigam kratkih zgodb Zasukane štorije in Hudičev jezik je sledil roman Kameno seme, pred kratkim pa smo dobili v branje roman Ivana pred morjem. V njem vnukinja prek pisem in fotografij iz družinske zapuščine odkriva zgodbo svoje babice Ivane, rojene na začetku 20. stoletja. Zgodba o času in prostoru torej, pa tudi o ljubezni in intimi, v katero vdira zunanji svet.