Foto: emka.si
Foto: emka.si

Pokol so preživeli trije otroci, je v nedavnem pogovoru povedala moderatorka pogovora Jovana Mihajlović Trbovc z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC-ja SAZU-ja.

In zgodba v risoromanu je prikazana prav skozi oči enega od preživelih otrok, tedaj 13-letne Ane Marije Sadovnik. Zgodba stripa govori o spopadu med nacistično policijsko enoto in partizani v Železni Kapli na navedeni datum, torej le nekaj dni po tem, ko so zavezniki osvobodili okupirano ozemlje.

Pogovor so pripravili v Atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, knjiga je tudi izšla pri založbi ZRC. Zgodbo za strip je napisala pisateljica, novinarka in prevajalka Evelyn Steinthaler, ki je imela slovensko babico. Avtorica risb je ilustratorka in striparka z Dunaja Verena Loisel. Spremno besedo je napisala zgodovinarka iz Celovca Lisa Rettl.

Slovenski prevod risoromana iz leta 2018, ki opisuje enega zadnjih nacističnih zločinov nad koroškimi Slovenci med drugo svetovno vojno, je izšel lani v prevodu Jerneja Biščaka.

Sorodna novica Skozi strip izpričane zgodbe malih ljudi v travmatičnih zgodovinskih dogodkih

Tako avtorica Evelyn Steinthaler kot Daniel Wutti s celovške Pedagoške visoke šole in Društva Peršman sta na pogovoru poudarila pomen risoromana za ozaveščanje javnosti, tako na avstrijskem Koroškem kot v celotni Avstriji, o dolgo zamolčanem zločinu, ki se je ob koncu druge svetovne vojne zgodil na odročni gorski kmetiji nad Železno Kaplo.

Na sodnem procesu niso nikogar obsodili
Odgovorni za pokol niso bili nikdar kaznovani. Avstrijske oblasti so sicer nekaj let po koncu druge svetovne vojne pripravile sodni proces, na katerem pa za nikogar niso odločile, da je kriv, ali ga obsodile.

Evelyn Steinthaler se je za žanr risoroman odločila, ker ta zvrst lažje doseže več ljudi, kar pomeni tudi tiste, ki ne berejo znanstvenih in strokovnih knjig, in tiste, ki se sicer knjigi raje na daleč izognejo. Wutti pa je opisal, da je v ospredju delovanja Društva Peršman zdaj ozaveščanje predvsem mlajše generacije, zato v Peršmanovem muzeju prirejajo številne delavnice za šolarje, pri tem pa v svojem pedagoškem gradivu uporabljajo tudi dele omenjenega risoromana.

Kmetija Peršman je danes moderen muzej polpretekle zgodovine
Na Peršmanovi domačiji, ki je bila med drugo svetovno vojno pomembno oporišče partizanskega odporniškega gibanja, se je zgodil tudi eden največjih nacističnih pokolov nad civilnim prebivalstvom na avstrijskem Koroškem.

Peršmanov muzej je edini muzej na avstrijskem Koroškem, ki je posvečen protinacističnemu odporu in podrobno ozavešča o slovenski manjšini, kar sta dve temi, ki sta zelo malo osvetljeni v družbi avstrijske Koroške.

Kot mnogo drugih nacističnih zločinov nemško govorečemu večinskemu prebivalstvu na avstrijskem Koroškem tudi ta ni znan, je pa v kulturi spominjanja koroških Slovencev zelo pomembno, je še dodal. Na Peršmanovi kmetiji je Zveza koroških partizanov že na začetku 80. let preteklega stoletja v eni od sob uredila spominski muzej. Na pobudo Društva Peršman je bila nato kmetija Peršman leta 2012 prenovljena v moderen muzej polpretekle zgodovine.

Pokol na Peršmanovi kmetiji je bil do zdaj navdih tudi za gledališki projekt Umetnost sovražnosti/Die Kunst der Feindschaft in gledališko predstavo Enajst duš za enega vola/Elf Seele für einen Ochsen.