Citat, ki se v zadnjih dneh na Twitterju pojavlja v spremstvu Rushdiejeve fotografije, navaja, da je edini cilj muslimanov "uničiti cel narod s terorizmom, bombami, eksplozijo prebivalstva, izgredov in džihada v imenu islama".

Salman Rushdie se je lani z romanom Quichotte znašel med finalisti za Bookerjevo nagrado. Foto: AP
Salman Rushdie se je lani z romanom Quichotte znašel med finalisti za Bookerjevo nagrado. Foto: AP

V resnici se ta citat ne pojavlja prvič: skrajno desničarske organizacije ga že leta pripisujejo Salmanu Rushdieju; leta 2015 je neki tviteraš kot vir citata izbrskal neki spletni forum. Pisatelj se mu je takrat zahvalil, da je poiskal vir, ki "ga ljudje kar ne morejo nehati uporabljati pri upravičevanju lastnih predsodkov."

Pisatelj, nad katerim je iranski ajatola Homeini leta 1988 zaradi romana Satanski stihi razpisal fatvo, bi rad škodljivi tvit dokončno odstranil s Twitterja. V svoji objavi poudarja, da ni sam "nikoli izjavil česa podobnega" in v objavi označil direktorja Twitterja Jacka Dorseyja. Za zdaj izbrisa še ni dosegel.

Rushdie: Nestrinjanje še ni islamofobija
Pred nekaj leti je Rushdie opozoril, da se moramo "v najtemnejših časih, kar jih je kdaj doživel", otresti "tabuja, povezanega z domnevno islamofobijo". "Zakaj ne bi smeli polemizirati o islamu?" se je retorično vprašal v kolumni o svobodi govora. Debata je bila aktualna zaradi strelskega pohoda islamskih skrajnežev na uredništvo satirične revije Charlie Hebdo leta 2012. "Čisto mogoče je spoštovati posameznike in jih varovati pred nestrpnostjo, obenem pa biti skeptičen do njihovih prepričanj ali pa jih celo ostro kritizirati."

Sorodna novica Več svetovno znanih imen opominja na ogroženost svobode govora

Boj za svobodo govora ... Ali proti utemeljeni kritiki?
Prejšnji mesec je bil Rushdie med podpisniki kontroverznega odprtega pisma, ki je svarilo pred "cenzorsko mentaliteto", češ da to vodi k "nestrpnosti do drugačnih stališč" in k "modi javnega sramotenja in marginalizacije". Pismo, ki ga je objavila revija Harper’s Magazine, je podpisala cela vrsta uglednih književnikov, med njimi tudi Margaret Atwood in Noam Chomsky. Zapis je napadal t. i. "nov skupek moralnih drž in političnih stališč, ki nižajo standard javne debate in spoštovanja različnih stališč ter se zavzemajo za ideološko konformnost."

Pismo, ki je v javnosti pritegnilo precej pozornosti, je naletelo na mešane odzive. "Medtem ko tisoči umirajo za novim koronavirusom, podpisniki izražajo skrb zaradi viralnih ključnikov," je v kolumni za CNN zapisal Jeff Yang. "Zdaj, ko se družba vse bolj zaveda učinkov policijskega nasilja, je skupinica ljudi sklenila pozornost preusmerjati na izmišljeno moralno policijo." Problematično je bilo tudi to, da je bila med izpostavljenimi podpisniki JK Rowling, ki je bila tik pred tem zaradi transfobnih izjav zelo upravičeno tarča kritik na spletnih omrežjih.