V tem pogledu so lahko procesi priprave knjig, v nasprotju z gledališko, kinematografsko in še nekaterim drugimi dejavnostmi, potekali nemoteno, saj so vezani izrazito na individualno delo, so zapisali na ministrstvu.

Sorodna novica Založniki in knjigotržci v pismu ministru opozarjajo na izgubo v času koronakrize

Realna škoda izpada prihodkov bo lahko ocenjena šele po tem, ko bo kriza končana in se bodo znova vzpostavile normalne družbene razmere, torej ko se bodo seštele številke izpada prihodkov v obdobju pandemije, izkupiček od prodaje z novimi prodajnimi pristopi, kot je spletna prodaja, morebitni dvig prodaje, denimo s strani knjižnic, v obdobju po pandemiji. "Skratka, dejansko, verodostojno in resnično oceno škode knjigotrške dejavnosti bomo lahko ocenjevali šele na osnovi celoletne prodaje," so v odzivu na javno pismo, ki so ga založniki in knjigotržci posredovali pretekli teden, zapisali na ministrstvu za kulturo.

Kot so še zapisali, 70 odstotkov knjig v Sloveniji pokupijo knjižnice, ki jih financira ministrstvo za kulturo. Poleg tega je treba poudariti, da je Javna agencija za knjigo (JAK) že prevzela velik del letošnjih obveznosti ‒ v vrednosti skoraj 3,16 milijona evrov oz. več kot 83 odstotkov. Sredstva pa se bodo še povečevala zaradi predvidenega črpanja kohezijskih sredstev za gostovanje Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2022.

Poleg tega je ministrstvo za kulturo aktivno udeleženo pri spodbujanju bralne kulture v državi. Lani je tako prek JAK-a financiralo raziskavo Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2019 v vrednosti 13.000 evrov.

Podatek o nizki prodaji na spletu ... je spodbuden?
Na ministrstvu so še zapisali, da se finančne projekcije lahko delajo samo na podlagi resnih strukturnih analiz. Ravno podatek, ki ga v svojem pismu navajajo založniki in knjigotržci, da se v Sloveniji le eden do dva odstotka knjig prodasta na spletu, pa po prepričanju ministrstva kaže na to, kakšne skrite potenciale še imata dejavnosti knjigotrštva in založništva v Sloveniji.

V tujini je ta številka veliko večja, v ZDA se, na primer, večina knjig proda na spletu. Na ministrstvu so prepričani, da nas bodo podatki o spletni prodaji čez čas, ko se bodo delale celoletne analize, še bolj razveselili, saj verjamejo v fleksibilnost založnikov in knjigotržcev, ki se spopadajo s to zahtevno dejavnostjo. Ob tem poudarjajo, da gre le za začasne, ne pa trajne strukturne izgube ‒ tem se bo dalo z uspešno uporabo digitalne revolucije v veliki meri izogniti.

Interventni ukrepi že delujejo
V odzivu so na ministrstvu še poudarili, da je vlada v interventnem zakonu in njegovi noveli že izdatno pomagala vsem gospodarskim subjektom, ki se trenutno spopadajo s težavami zaradi izpada dohodka, med drugim z ukrepoma izplačila temeljnega mesečnega dohodka in plačila prispevkov za samozaposlene delavce ter plačila nadomestila delavcem na začasnem čakanju na delo. "Interventni ukrepi v Sloveniji so med finančno najvišjimi v EU-ju, večina prebivalstva pa se strinja, da gredo v pravo smer," so sklenili na ministrstvu za kulturo.

Založniki in knjigotržci so v javnem pismu ministru Simonitiju v zvezi z njegovo izjavo na novinarski konferenci vlade 28. aprila zapisali, da številke, pridobljene na osnovi treh izvedenih anket, kažejo, da je panoga založništva in knjigotrštva od začetka koronakrize do konca aprila utrpela za 5,7 milijona evrov zmanjšanja prihodkov.

Kakšen promet opažajo v knjigarnah?
Večina knjigarn po vsej Sloveniji je vrata odprla v ponedeljek. Kot so sporočili iz Mladinske knjige, Beletrine in novomeške Goge, so v svojih knjigarnah prvi dan zaznali dober obisk, nekoliko manjši kot pred epidemijo koronavirusa pa v Celjski Mohorjevi družbi. Večina založb je knjige izdajala tudi med epidemijo, prodajala pa po spletu.

V drugi največji slovenski knjigarniški verigi Felix, ki je v lasti založbe Učila International, so takoj po odprtju knjigarn zaznali boljši obisk kot tik pred razglasitvijo pandemije, kar sicer še vedno pomeni manj kupcev kot običajno. Zaenkrat so sicer lahko odprli samo tri od svojih šestnajstih trgovin, saj se ostale nahajajo v trgovinskih centrih, ugotavljajo pa trikrat do štirikrat večjo prodajo prek spleta kot običajno.

V obdobju, ko so bile knjigarne zaprte, je založba Učila International izdala 13 novih naslovov, med katerimi izpostavljajo Umetnost ustvarjanja spominov "strokovnjaka za srečo" Meika Wikinga (najbrž ga poznate po uspešnicah Hygge in Lykke), in pa Izgubljene Parižanke, roman o borkah v drugi svetovni vojni, ki ga je po resničnih dogodkih napisala Pam Jenoff.

Po navedbah knjigarjev so obiskovalci knjigarn, ki so odprte s prilagojenim delovnim časom, spoštovali predpisane varnostne ukrepe. Pri nakupih so največ posegali po knjižnih novostih, pisarniškem materialu in šolskih potrebščinah, nekateri so iskali tudi darila, so ugotovili v Mladinski knjigi.